Barry Huggins, Ian Probert: SURREAL DIGITAL PHOTOGRAPHY (first edition), 192 strani: ILEX, Cambridge, England – (www.ilex-press.com)

Knjiga Surreal Digital Photography je bila prvič natisnjena leta 2004. Njena vsebina je v angleščini in do sedaj je še niso prevedli v druge jezike. Vsebuje 6 poglavij, v katerih so podrobni opisi postopkov, lastnosti digitalne fotografije in kako manipulirati s fotografijami z raznimi računalniškimi programi. Posebej izpostavljen je »Adobe Photoshop«, ki veja za očeta programov za retuširanje fotografij. Knjiga vsebuje veliko slik za lažje razumevanje postopkov, ki so prikazani za različne efekte in filtre, s katerimi izboljšamo že posneto fotografijo. Poglavja so zelo dobro razdeljena, saj nam v prvem poglavju predstavi pomen digitalne fotografije, v zadnjem pa že zelo zahtevne fotomontaže. Tako da postopoma spoznavamo delček zmožnosti tega velikega programa.

V uvodu je zapisano, da bi nam umetniki, kot so: Salvador Dalí, Luis Benuel in Man Ray zelo zavidali, saj lahko pravzaprav vsak izmed nas, ki zna uporabljati miško postane velik umetnik. Oče surealističnih fotografij naj bi bil Man Ray, ki pa žal ni dočakal »dobe digitalizacije«. »V času, ko je živel Man Ray, je bilo seveda popolnoma drugače. Za surealne fotografije, ki jih je naredil je bil rezultat izrednega umetniškega pogleda in odličnega razuma.«[1] Pravzaprav je uporabljal klasično temnico, v kateri si je moral roke mazati z raznimi kemikalijami, negative preslikaval na primitivnem povečevalniku, slike je moral sušiti in čakati ure in ure na pravi rezultat. »Kljub omejitvam staromodnih pripomočkov in neprijetnostih pri razvijanju fotografij, je bil Man Ray velik mojster.«[2] V nadaljevanju je razložen pojem surealne fotografije, ki bi se po definiciji avtorja B. Hugginsa in I. Proberta glasila nekako tako: surealno je vse kar je bizarno in vsebuje nerealne komponente. Avtorja knjige trdita, da dandanes lahko vidimo posnemanje surealizma skoraj ob vsakem koraku: denimo televizija, reklame, filmi, embalaže in seveda na fotografijah. V današnjem času smo večina fotografov zamenjali klasično temnico z digitalno – »Adobe Photoshop«.

Prvo poglavju se zdi najpomembnejše od vseh, saj so v njem razloženi osnovni pojmi, ki so še zaenkrat dokaj sveži v digitalni fotografiji. Za začetek avtorja knjige razdelita digitalne fotoaparate v tri skupine in podata okrnjene opise vsake izmed njih. Skupine sicer poimenujeta, ampak nekako še niso določena v svetovnem poimenovanju, v slovenskih fotografskih revijah pa lahko zasledimo izraz za srednji razred fotoaparatov, ki so mešanica profesionalnih in kompaktnih; »hibridni« digitalni fotoaparati. Pri vsaki skupini opiše razloge za in proti, tako da se lahko bralec smiselno odloči, kakšen fotoaparat bo zadovoljil njegove potrebe. Pri svetovanju ob nakupu avtorja knjige nista bila kritična, ampak menim, da bi morala opozoriti bralca, da se mora zavedati nekaj osnovnih stvari ob nakupu. Cena profesionalnih zrcalno-refleksnih digitalnih fotoaparatov vsak mesec pada, kupec pa mora vedeti, če je to prava rešitev zanj. Res je, da profesionalni fotoaparati ponujajo neomejene zmožnosti pri fotografiranju, vendar se marsikdo ne zaveda, da na primer, če primerjamo dve fotografiji, ki sta bili slikani v sobi pri normalnih svetlobnih pogojih, da bo kompaktni digitalni fotoaparat naredil bolj kontrastno in lepšo fotografijo, ki je ne bo potrebno obdelovati s programom. Poleg tega je samo ohišje profesionalnega fotoaparata poceni proti ostalim nujno potrebnim dodatkom (objektivi, bliskavica, visokokapacitetna spominska kartica, stativ …)

Ob besedilu se velikokrat nahajajo okvirčki, v katerih so razloženi najpogostejši izrazi (»megapiksli«, resolucija, grafična tablica, format fotografij (JPG, RAW, TIFF) …), kar nam olajša razumevanje določenih novih pojmov digitalne fotografije.

V naslednjih straneh je razloženo, da je digitalna fotografija vsaka slika na računalniku, ki je bila posneta ali z digitalnim ali pa s klasičnim fotoaparatom na film. Seveda je pri klasičnem fotoaparatu postopek drugačen pri prenosu fotografij na računalnik. Za to je potreben optični čitalnik (»skener«), ki digitalizira natisnjeno fotografijo ali negativ.

Za uspešno delo s fotomontažami pa potrebujemo zmogljiv računalnik, s priporočeno velikim zaslonom in tiskalnik za končen izdelek. Prav tako je razložena razlika med laserskim in brizgalnim tiskalnikom. Pri tem poglavju bi pričakovali, da bi nekje bila opomba glede stroška kartuš in fotopapirja. Tako bi lahko bralec vedel, da je trenutno še vedno boljša rešitev, če preko interneta pošljemo slike v fotolaboratorij, ki nam razvijejo veliko bolj kvalitetnejše in obstojnejše fotografije.

Kar se zadeva poglavij, kjer so predstavljeni poteki fotomontaž, bi lahko bilo vse skupaj bolj nazorno opisano, saj slike kot prikaz za lažje razumevanje, kako naj bi celotna fotografija na koncu izgledala niso ravno v pomoč, če ne vemo postopka v stilu »step-by-step«. Lažje se znajdejo tisti, ki so že imeli izkušnje s programom, da vedo, kakšen efekt ima vsaka funkcija, ki jo izvršimo. Tako, da je v bistvu knjiga namenjena tistim fotografom, ki že imajo določene izkušnje z digitalno fotografijo in bi radi svoje znanje poglobili. Sam sem se lotil večina fotomontaž, ki so opisane, ampak pri težjih v 6. poglavju se nisem več znašel, saj manjkajo vmesni koraki, ki bi še kako pomagali. Upam, da bodo v drugi izdaji besedilo izpopolnili ravno v smislu, da ne bodo samo fenomenalne fotomontaže, ampak tudi pot do njih.

Knjigo so oblikovali grafični oblikovalci s svežimi idejami in trendnimi načeli oblikovanja. Pisava se dobro razloči, saj so poskrbeli tudi za tiste, ki imajo težave pri razločevanju črk. Knjiga je zelo barvita in že na prvi pogled pritegne bralčevo pozornost. Njena vsebina je nekoliko prilagojena stopnji amaterja, ki že ima izkušnje s programom. Nekateri zgledi so zelo nenatančno opisani in v tem primeru nam slike ne pomagajo kaj preveč. Zavedati se moramo, da ta knjiga ne more biti velika prodajna uspešnica, zaradi tega, ker je njena glavna tematika povezana s tehnologijo, ki pa se iz dneva v dan izboljšuje. Prav tako njena cena ne bo pritegnila vsakega oboževalca digitalne fotografije, saj bi zanjo moral odšteti preveč kolikor dejansko ponuja. Založba ILEX ponuja v svoji zbirki sorodne knjige z naslovi »Extreme Digital Photography«, ki je namenjena avanturističnim fotografom, ki bi se povzpeli na oster rob gore in posneli vrhunsko fotografijo. Ponujajo pa še knjigo z naslovom »Digital Black and White Photography«. Slednja je nekoliko kvalitetnejša in primernejša za večino amaterskih in profesionalnih fotografov. »Klasični izgled črno-bele fotografije apelira še tako veliko željo v digitalni dobi. Knjiga je zelo dober vodič kako do profesionalnih rezultatov.«[3] Prav tako je zanjo potrebno odšteti dobro tretjino denarja kot pa za knjigo »Surreal Digital Photography«.

»Ta knjiga ni vodič, temveč nekaj kar lahko postaviš na klubsko mizico.« [4]