Raziskovalno novinarstvo je smer novinarstva, kjer se novinarji in reporterji poglobijo v določeno temo raziskovanja. Največkrat gre za raziskovanje kriminalnega dejanja, politične korupcije ali splošnega škandala, ki bi bil za medije aktualen.
Raziskovalno novinarstvo lahko zapravi veliko premišljenega časa ali določeno dobo raziskovanje za pripravo poročila. Včasih lahko traja tudi mesece ali leta, medtem ko so za bralce najbolj pomembne sveže, dnevne ali tedenske novice oz. reportaže. Raziskave največkrat zahtevajo znatno število intervjujev in potovanj. Nekateri se odločijo tudi za drugačne metode raziskovanja, na primer: študija in analiza primera, tehnika nadzorovanja ali pa s pomočjo laboratorijskega raziskovanja, s socialnega, znanstvenega ali medicinskega vidika. Tako vrstno raziskovanje zahteva natančno, skrbno preiskovanje v podrobnosti, iskanje dejstev in prav tako zahteva veliko vloženega dela in fizičnega napora. Raziskovalno novinarstvo mora vsebovati analitičen pristop in prodorno miselnost z veliko mere samo-motivacije, kadar se zdi, da so že vse možnosti izgubljene.
Nekateri iznajdljivi novinarji lahko uporabijo tudi naslednje tehnike raziskovanja:
• Študija prikritih virov, kot so arhivi, telefonski klici, naslovi,
• Anonimni viri (izdajalci firme »whistleblowers«)
• Biti pod krinko
• poročanje o pomembnih stvareh, za katere določene osebe in inštitucije želijo, da ostanejo prikrite,
• poročanje o dejstvih, ki so za družbo relativno velikega pomena,
• da novinar zavestno načrtuje preiskavo,
Za preiskovalnega novinarja je zelo pomembno, da ima dobro oblikovane obveščevalske mreže. Samo s pomočjo dobrih virov je namreč mogoče izvedeti, kaj se v resnici dogaja v zakulisju odra. Preiskovalec pa mora tudi znati iskati podatke v dokumentacijah, arhivih in drugih datotekah. Dobro mora poznati tehnike spraševanja, če hoče od intervjuvancev dobiti ustrezne podatke, ki mu bodo pomagali v nadaljni preiskavi.
Preiskovalni novinar je torej moški ali ženska, ki se ukvarja s preiskovalnim poročanjem. Ta oseba pa mora biti ne glede na spol intiligentna in vztrajna, verjeti pa mora tudi, da s svojimi dejanji koristi družbi. S preiskovalnim novinarstvom pa naj se nebi ukvarjali tisti, ki niso dovolj dobro seznanjeni s političnimi, gospodarskimi in drugimi inštitucijami. Kot pogoj za opravljanje tega poklica, Šuen v svoji knjigi navaja tudi obveščenost, natančnost in široko razgledanost. Sama nadarjenost za preiskovalnega novinarja ni dovolj. Potrebne so predvsem dolgoletne izkušnje.
Eden izmed redkih dobrih preiskovalnih novinarjev pri nas je tudi Koroški dopisnik za dnevnik Večer, Miro Petek. Gre za človeka, ki je svojo novinarsko pot začel že kot študent, in sicer pri tedniku Mladina, in jo kot profesionalec nadaljeval na Koroškem. V tem času je kot novinar prišel do najrazličnejših skoraj neverjetnih informacij iz katerih so nastale skoraj znanstveno fantastične pripovedi, ki jim navaden državljan težko verjame, pa čeprav so resnične. Njegovi članki so bili tako dobri, da se jih je, kot pravi novinar Mladine, zbala celo država.
Kje začeti in kako dobiti temo? Novinarji se pogosto pritožujejo, da imajo premalo časa, da bi se lahko razvili v preiskovalne novinarje, in da za zgodbe ne izveš kar mimogrede. Najprej si vzemite čas, naredite svoje dnevno delo in nekaj prostega časa porabite za svoj projekt. Najboljše teme za zgodbe pa ponavadi pridejo iz pogovora z ljudmi, ko sledimo dnevnim novicam, ko beremo glasila različnih društev, ko slišimo za nenavaden dogodek in preverimo, če se je to zgodilo že kdaj prej, pogledamo, če se vzorec ponavlja. Berite oglase, prodajo nepremičnin, novice o stečajih, premestitvah izvršnih poslovnežev, poročila podjetij in strokovnjakov. Povežite se z novinarskimi organizacijami ali novinarji, uporabljajte internet in podatke o zgodovini dogodka, poiščite podatke o zakonih dostopa do javnih zapisov (v tej državi). Paul N. Williams z IRE svetuje, da nikoli ne smete odvreči nobenega namiga, ne da bi ga pogledali podrobneje, saj se v njem lahko skriva temelj za zgodbo. Preveriti je potrebno pri dveh ali treh virih, če so besede osnovane. Morda bo treba na sodišče, v knjižnico ali pregledati katero drugo dokumentacijo. Zabeležite si dejavnost, imena vpletenih oseb in splošne podatke. Morda čez nekaj časa dobite manjkajoči košček in že se boste zgodbe lahko lotili. Pomembno je tudi, da ocenite, kdo je ta oseba, ki vam je dala namig. Zapomnite si: razmišljajte široko, nikoli ne obupajte, da so dokumenti nedostopni, vzpostavite odnose z viri in strokovnjaki, ki vam lahko pomagajo, pogovarjajte se s čim več ljudmi z različnimi pogledi in mnenji.
Vir:
http://en.wikipedia.org/wiki/Investigative_journalism
http://dictionary.laborlawtalk.com/Investigative_journalism
http://www.vvoj.nl/conference/investigative.php
http://www.vvoj.nl/publicaties/amerika_zweden/rapport_20030927c.html
http://www.media-forum.si/slo/izobrazevanje/komunikacijske-pravice/program-2002/povzetek-08/
http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/14/raziskovanje/
