Firefox 2.0 – Closing tabs

Razvrsceno pod: IT — simonkole?�nik October 30, 2006 @ 11:43 pm

OgnjenaLisica 2 ima izpopoljenje zavihke oz. “Tabe”. Ampak spremenili so zapiranje le-teh. Na vsakem zavihku posebej se pojavi kri?�ec, skrajno desno pa so ga izbrisali. �?e si ga ?�elite nastaviti, boste to storili v treh minutah. Sam pa sem porabil za to več kot pol ure

1. odprite lisičko,
2. v iskalnik napi??ite: about:config,
3. v polje Filter vpi??ite: browser.tabs.closeButtons,
4. kliknite na ??tevilko 1 in jo spremenite v 3,
5. kri?�ec za zapiranje zavihkov se bi moral prikazati.

vir:
http://kb.mozillazine.org/Browser.tabs.closeButtons

Komentarjev (0)

Raziskovalno in preiskovalno novinarstvo

Razvrsceno pod: Medijska vsebina — simonkole?�nik October 9, 2006 @ 1:35 am

Raziskovalno novinarstvo je smer novinarstva, kjer se novinarji in reporterji poglobijo v določeno temo raziskovanja. Največkrat gre za raziskovanje kriminalnega dejanja, politične korupcije ali splo??nega ??kandala, ki bi bil za medije aktualen.

Raziskovalno novinarstvo lahko zapravi veliko premi??ljenega časa ali določeno dobo raziskovanje za pripravo poročila. Včasih lahko traja tudi mesece ali leta, medtem ko so za bralce najbolj pomembne sve?�e, dnevne ali tedenske novice oz. reporta?�e. Raziskave največkrat zahtevajo znatno ??tevilo intervjujev in potovanj. Nekateri se odločijo tudi za drugačne metode raziskovanja, na primer: ??tudija in analiza primera, tehnika nadzorovanja ali pa s pomočjo laboratorijskega raziskovanja, s socialnega, znanstvenega ali medicinskega vidika. Tako vrstno raziskovanje zahteva natančno, skrbno preiskovanje v podrobnosti, iskanje dejstev in prav tako zahteva veliko vlo?�enega dela in fizičnega napora. Raziskovalno novinarstvo mora vsebovati analitičen pristop in prodorno miselnost z veliko mere samo-motivacije, kadar se zdi, da so ?�e vse mo?�nosti izgubljene.

Nekateri iznajdljivi novinarji lahko uporabijo tudi naslednje tehnike raziskovanja:

�?? ?�tudija prikritih virov, kot so arhivi, telefonski klici, naslovi,
�?? Anonimni viri (izdajalci firme �?whistleblowers�?)
�?? Biti pod krinko
�?? poročanje o pomembnih stvareh, za katere določene osebe in in??titucije ?�elijo, da ostanejo prikrite,
�?? poročanje o dejstvih, ki so za dru?�bo relativno velikega pomena,
�?? da novinar zavestno načrtuje preiskavo,

Za preiskovalnega novinarja je zelo pomembno, da ima dobro oblikovane obve??čevalske mre?�e. Samo s pomočjo dobrih virov je namreč mogoče izvedeti, kaj se v resnici dogaja v zakulisju odra. Preiskovalec pa mora tudi znati iskati podatke v dokumentacijah, arhivih in drugih datotekah. Dobro mora poznati tehnike spra??evanja, če hoče od intervjuvancev dobiti ustrezne podatke, ki mu bodo pomagali v nadaljni preiskavi.

Preiskovalni novinar je torej mo??ki ali ?�enska, ki se ukvarja s preiskovalnim poročanjem. Ta oseba pa mora biti ne glede na spol intiligentna in vztrajna, verjeti pa mora tudi, da s svojimi dejanji koristi dru?�bi. S preiskovalnim novinarstvom pa naj se nebi ukvarjali tisti, ki niso dovolj dobro seznanjeni s političnimi, gospodarskimi in drugimi in??titucijami. Kot pogoj za opravljanje tega poklica, ?�uen v svoji knjigi navaja tudi obve??čenost, natančnost in ??iroko razgledanost. Sama nadarjenost za preiskovalnega novinarja ni dovolj. Potrebne so predvsem dolgoletne izku??nje.

Eden izmed redkih dobrih preiskovalnih novinarjev pri nas je tudi Koro??ki dopisnik za dnevnik Večer, Miro Petek. Gre za človeka, ki je svojo novinarsko pot začel ?�e kot ??tudent, in sicer pri tedniku Mladina, in jo kot profesionalec nadaljeval na Koro??kem. V tem času je kot novinar pri??el do najrazličnej??ih skoraj neverjetnih informacij iz katerih so nastale skoraj znanstveno fantastične pripovedi, ki jim navaden dr?�avljan te?�ko verjame, pa čeprav so resnične. Njegovi članki so bili tako dobri, da se jih je, kot pravi novinar Mladine, zbala celo dr?�ava.
Kje začeti in kako dobiti temo? Novinarji se pogosto prito?�ujejo, da imajo premalo časa, da bi se lahko razvili v preiskovalne novinarje, in da za zgodbe ne izve?? kar mimogrede. Najprej si vzemite čas, naredite svoje dnevno delo in nekaj prostega časa porabite za svoj projekt. Najbolj??e teme za zgodbe pa ponavadi pridejo iz pogovora z ljudmi, ko sledimo dnevnim novicam, ko beremo glasila različnih dru??tev, ko sli??imo za nenavaden dogodek in preverimo, če se je to zgodilo ?�e kdaj prej, pogledamo, če se vzorec ponavlja. Berite oglase, prodajo nepremičnin, novice o stečajih, premestitvah izvr??nih poslovne?�ev, poročila podjetij in strokovnjakov. Pove?�ite se z novinarskimi organizacijami ali novinarji, uporabljajte internet in podatke o zgodovini dogodka, poi??čite podatke o zakonih dostopa do javnih zapisov (v tej dr?�avi). Paul N. Williams z IRE svetuje, da nikoli ne smete odvreči nobenega namiga, ne da bi ga pogledali podrobneje, saj se v njem lahko skriva temelj za zgodbo. Preveriti je potrebno pri dveh ali treh virih, če so besede osnovane. Morda bo treba na sodi??če, v knji?�nico ali pregledati katero drugo dokumentacijo. Zabele?�ite si dejavnost, imena vpletenih oseb in splo??ne podatke. Morda čez nekaj časa dobite manjkajoči ko??ček in ?�e se boste zgodbe lahko lotili. Pomembno je tudi, da ocenite, kdo je ta oseba, ki vam je dala namig. Zapomnite si: razmi??ljajte ??iroko, nikoli ne obupajte, da so dokumenti nedostopni, vzpostavite odnose z viri in strokovnjaki, ki vam lahko pomagajo, pogovarjajte se s čim več ljudmi z različnimi pogledi in mnenji.

Vir: