Vloga študentskih organizacij v Sloveniji
Študentske organizacije za študente ali proti njim?!
V Sloveniji imamo več študentskih organizacij, ki se delijo na različne nivoje. Med njih spadajo fakultetni-študentski svet, univerzitetni-študentski svet univerze; kjer je v univerzitetni upravi študent – prorektor in na fakultetni ravni - študent prodekan. Oba sta v organih fakultete ali univerze in soodločata o delovanju fakultete ali univerze in se borita za študentske pravice ter bdita nad kršenjem študentskih pravic.
Nad t.i. regionalne študentske organizacije pa štejemo na državni ravni ŠOUM (Študentska organizacija Univerze v Mariboru) in pa ŠOU v Ljubljani in globalno ŠOS (Študentska organizacija Slovenije). Poznamo jih kot zelo spolitizirano združbo, kjer so študenti zastopani glede na politično stranko oz. glede na politični predznak Lahko bi dejali, da imajo velik vpliv in da v nekem smislu delujejo celo kot civilna iniciativa, saj je večina državljanov na strani študentov in zato znajo svoje položaje izkoristiti. Glede na to kateri stranki pripadajo, imajo tudi podporo političnih državnih veljakov.
V okviru ŠOUMa in ŠOU v Ljubljani so prav tako omembe vredni študentski boni za prehrano, za kar večina študentov podpira študentske organizacije. Kdo pa pravi, da prav boni niso najboljša boniteta študentskih organizacij poleg študentskih napotnic? Za bone nimamo direktnega pogleda v situacijo, kako ravnajo z njimi, ampak zagotovo lahko trdimo, da si nekdo pri tem poslu jemlje velik kos pogače. Za napotnice je bilo zelo očitno, da študentje ob študiju ne morejo biti zaposleni »preko študenta« in delati za milijon dvesto tisoč na leto. Tisti, ki pa niso delali, pa so tako ali tako »posojali« napotnice sorodnikom in znancem, ki so prikazali preliv in tako sodelovali pri kriminalu - pranju denarja. Prav je, da so neobdavčitev znižali za 50 odstotkov.
Kot zadnja aktivnost študentske organizacije Maribora so bila prizadevanja, ko je državni zbor sprejemal Novelo Zakona o visokem šolstvu, kjer so se borili proti šolninam in da bodo imeli 5. letnik po bolonjsko tudi plačan. Zaradi te novele so pobirali podpise, da se ne bi ravni izobrazbe znižale, saj bi se tako VS razvrednotili, ker bi padli v 6/2 stopnjo. Ker pa niso zbrali dovolj podpisov (rok do konca avgusta 2006), zaradi neorganiziranosti, pa je njihov boj propadel.
ŠO na državni ravni ima novo predsednico Sašo Albreht, ki je veliko boljša v vlogi koordinatorke v dialogih z vlado. Ne smemo pa preko dejstva, da ima ŠOS ena izmed bolj plačanih funkcionarjev, saj si plače izplačujejo iz denarja, ki ga študentje več ali manj prigarano preko študentskih servisov, kateri pa moramo odvajat določen procent ŠOS.
Večina študentov tako ali tako ne ve, kaj se dogaja v študentsko-politični sferi in se tudi s tem razlogom ne udeležujejo volitev, saj ta čas, kako izboljšati in imeti večji pregled nad študentskimi organizacijami vložijo v ob študijske dejavnosti, ki pa se žal kažejo kot ponočevanje (beri: pijančevanje).
