Ključne besede:

Svoboda izra?�anja, sovra?�ni govor, bogokletnost, cenzura, vpra??anje prilagajanj na evropski celini, religija, islam, kr??čanstvo, objava karikatur, Madonna na razpelu, karikature

Jamski človek je ?�e od nekdaj verjel v nekaj nadnaravnega. Zavedal se je, da ni absolutni gospodar na Zemlji in da obstaja nekaj, za kar so imenovali skozi zgodovino kult, Venera, mitski bogovi, Alah ali kr??čanski Bog. Ker je homo sapiens razumni človek, in si na temeljna vpra??anja, zakaj je tako, kako je to mogoče ni znal razlo?�iti, saj je ?�ivel v pomanjkanju znanja, je določene pojave pripisoval bogovom. S pomočjo filozofije, humanistike in znanosti je skozi obdobja človek postajal intelektualno bitje in marsikatere pojave, katere so nekoč pripisovali delu bogov, lahko danes doka?�emo z znanostjo. Bogove so umetniki upodabljali na različne načine, jamski človek je imel za sveto ?�ivali, katere so častili, a hkrati ubijali. Različne religije so drugače prikazovale boga, a z začetki kr??čanstva je Jezus začrtal jasne temelje univerzalne religije, ki je danes prisotna v večini sveta. Ni le učil kaj je dobro in kaj je slabo, ampak predvsem kako ?�iveti. Vendar kr??čanstvo ni absolutna univerzalna religija, obstajajo ??e azijske religije in pa islam. Temeljne verske nauke oziroma dogme so pri kristjanih ve?�ejo na Sveto pismo, spet pri muslimanih na Koran. Bogokletje ali blasfemija se je prav tako pojavila z religijo. Obstaja na več načinov. Eni jo razumejo v povezavi s Satanom, spet drugi kot izra?�anje kletvic. Blasfemijo pa lahko nedvomno pove?�emo z zli dejanji, katera bi lahko negativno vplivala na ?�aljenje osebnega prepričanja v zvezi z religijo. Dovolj je ?�e, če obstoj boga postavimo pod vpra??aj, saj lahko določeno skupino ljudi spravimo v dvom s pogledom z drugačnega zornega kota kot so bili naučeni, da je le to absolutno.

Pluralnost religije je dokaz, da je prisotna blasfemija, saj jo hkrati razdira in krepi. �?e smo del neke črede ovac in bi prestopili k drugi čredi, bi nas zagotovo označili kot črno ovco, vendar vsak človek ima pravico do lastne izbire v kaj bo verjel. Torej, kadar se po lastni volji odločimo, da ne mislimo tako kot nekdo drug, slej ko prej naletimo na svobodo izra?�anja, ki je v demokratični dr?�avi temelj človekove pravice. S svobodo izra?�anja v ustni ali pisni obliki naletimo na vpra??anje, do kod lahko izrazim svoje prepričanje, da ne bom s tem u?�alil drugače misleče? Kaj je moralno reči glede religije in kje je meja? Obstaja razlika med ?�aljenjem čustev muslimanov in katolikov? Lahko trdimo, da je neka teza pri muslimanih sovra?�ni govor, pri katolikih pa je sprejemljiva?

V dana??nji demokratični dru?�bi, kjer dajemo velik poudarek na člove??ki svobodi izra?�anja, mi??ljenja, biti kritičen do dru?�be in biti enak pred zakonom, teoretiki kot je na primer Peter Fosl trdijo, da ni razlike med ?�aljenjem različnih prepričanj med ?�aljenjem verskih institucij in pripadnostjo določene politične stranke. S stali??ča zakona, lahko trdimo, da ni bistvene razlike. Kritike ali ?�alitve nas oblegajo vsak dan in smo se na to tudi navadili. Vendar ima religija drugačne vrednote kot politična stranka. Vera v Boga obstaja ?�e več kot 2000 let in iz generacij so se ohranile dogme kr??čanstva. Ljudje so ?�iveli iz roda v rod z enakimi prepričanji. Otrokom je vera v večini primerov prisotna ?�e v primarni socializaciji. Religija tako postane del na??ega vsakdana. Vrednote religije vplivajo na na??e ?�ivljenje ter z njimi gradimo lastno osebnost.
Ostalim posvetnim zdru?�enjem se ponavadi pridru?�imo v sekundarni socializaciji ali ??e kasneje, odvisno od na??ega razuma in odločitev v ?�ivljenju. Prav gotovo bo nekdo la?�je zamenjal politično stranko kot vero, saj prej podvomimo v nekoga, ki se je pojavil tik pred zdajci v novi politični kampanji kot pa v duhovnika, katera prepričanja veljajo ?�e mnoga leta enako. In prav zaradi tega občutimo krivico, kadar nas nekdo ?�ali na verskem področju, saj smo nekako poistoveteni z religijo s katero ?�ivimo. O zamenjavi verskega prepričanja marsikdo ne ?�eli niti sli??ati in enostavno na to ne pomisli. Religija lahko predstavlja del kulture, medtem ko politična prepričanost sodi le v subkulturo, s katero izra?�amo določeno pripadnost v dru?�bi.

Ampak, ker ?�ivimo v demokratični dru?�bi, je potrebno tudi vero gledati s kritičnega vidika. Prisotna je v dru?�bi, vpliva na politiko in politične odločitve v dr?�avi, na gospodarstvo, ??olstvo in na tiste, ki niso verni. Prav zaradi tega je potrebno podati svoje mnenje, kajti pri tolik??ni prisotnosti lahko nastopijo tudi drugačni interesi kot pa samo religijski. Največkrat finančni interesi. Zgodbo o tem lahko pove?�emo s prevzemi raznih podjetij s strani Cerkve v Sloveniji. Vpra??anje pri tem je, ali je to moralno početje? Mar ni naloga Cerkve, da ??iri vero med ljudmi, ne pa ukvarjanje z ekonomskimi posli? In s citatom iz Svetega pisma, ki navaja, da ko je Jezus pri??el v tempelj, je razgnal vse, ki so v bo?�jem prostoru trgovali in zamenjevali, saj to je hi??a Gospodova in ne tr?�nica �?? naj ne bi smeli biti kritični do Rimokatoli??če cerkve, da sami narobe interpretirajo Sveto pismo? Marcel ?�tefančič v svojem članku; Zgubljeno s prevodom, objavljenim v Mladini 20. februarja 2006; ugotavlja, da je prosti trg nad svobodo govora in da tako kot vse stvari v dana??njem času, se da kupiti tudi svobodo govora. Res je, da nam svoboda govora ponuja ??tevilne ugodnosti, saj se s to pravico lahko uveljavimo v dru?�bi, paziti pa je potrebno, da ne preraste v sovra?�ni govor. Rasistični, ??ovinistični in govori proti religiji in drugačni negativni govori, niso del svobode govora, temveč so le kratenje svobode drugim.

Pri verskih govorih se velikokrat dvigne dvom ali gre za kritiko verskih institucij ali za sovra?�ni govor. V primeru danskih karikatur je seveda bil pred objavo za to dilemo odgovoren glavni urednik časnika Jyllands Posten. Zaradi okoli??čin, ki so bile takrat v danski dru?�bi, se mu je zdelo primerno, da razpi??e natečaj karikatur na temo Mohameda. Muslimanska vera prepoveduje upodabljanje preroka Mohameda ali boga Alaha. Vendar je danski častnik ?�elel opozoriti na problem samocenzure med danskimi umetniki, ki se bojijo upodabljati islamskega preroka. Islam med drugim zapoveduje ??tirideset dnevni post v obdobju ramadana, pri katerem se ne bi smelo jesti in piti od sončnega vzhoda do zahoda. Prav tako pa muslimanska vera prepoveduje u?�ivanje alkohola in jesti svinjino. Torej, tisti ki se zavestno pregre??ujejo načel islama in ravnajo nasprotno v skladu z dogmami, jih lahko označimo kot nevernike ali v tem primeru kot nemuslimane. V tak??nih primerih navadno nastopi fizična kazen. Ampak, nekdo, ki ne upo??teva teh načel, ne more biti musliman. Tako lahko trdimo za danske avtorje karikatur in s tem razlogom upravičimo objavo karikatur v danskem časniku. Da pa je bila objava napačna poteza, se je kaj kmalu pokazalo kot posledica burnih odzivov muslimanov. Komunizem je bil značilen po cenzuri na vseh področjih, posebej pa v medijih. Demokratičen Zahod se trudi, da ne bi bilo cenzure in zaradi tega ima veliko vlogo svoboda izra?�anja, ampak kak??ne posledice lahko prinese nepredvidljivost mo?�nih nadaljnjih incidentov in izgredov, pa ?�al niso znali oceniti. Za vse posledice, ki so jih storili, si morajo krivdo pripisati nase in morajo stati za svojimi dejanji. �?asnik Jyllands Posten se je sicer velikokrat opravičil muslimanom, ampak muslimani opravičila niso sprejeli in pričeli s protesti. Pravi razlog za proteste bi lahko trdili, da niso spro?�ile le karikature, ampak zatiranost muslimanov v Evropi. Primer zatiranja muslimanom lahko pove?�emo s slovenskim primerom d?�amije, katere ne dovolijo zgraditi. ??elijo se uveljaviti, a zaradi zatiranj nastopajo razni teroristični napadi v imenu vere, kjer pa marsikdaj prika?�ejo le slabo stran zgodbe. Po drugi strani pa nastopi vpra??anje prilagajanj. Evropejci so bili večinoma rimokatoli??ke, protestantske, pravoslavne ali evangeličanske vere. Vendar, ker Evropa ?�eli biti zdru?�ena in globalizirana, bi morala predvideti me??anje različnih kultur, navad in religij. In kako bi lahko v zdru?�eni Evropi dopustili le ohranjanje kulture in navad, religijo pa izklučili, če pa je le-ta del človekove pravice.
Drugi razlog za napačno objavo je, da ne bi smeli objaviti ničesar kar lahko u?�ali druge ljudi.
Nepoznavanje islamske kulture je bil gotovo velik del tega, da so vsi ti protesti u??li izven nadzora. Prav gotovo so bili predvideni ?�e pred objavo karikatur, vendar da bodo potekali v tak??nih razse?�nostih, pa verjetno niso pričakovali. In edini razlog, ki govori proti objavi karikatur je ravno ta, da objava ni dosegla ?�elenega učinka temveč ravno nasprotno. Z objavo so ?�eleli opozoriti na probleme samocenzure po vsej Evropi, ?�eleli so opozoriti na izrabo islama v imenu terorizma, na preobčutljivost ljudi glede verskih vpra??anj, vse kar pa so spro?�ile karikature pa je bilo zopet dvignjeno vpra??anje svobodnega tiska in uspelo je zdru?�iti muslimane po vsem svetu v odpor. S tem odporom namesto, da bi se odpravil poseben odnos do govora o islamu, so dobili nek poseben status v dru?�bi in se bo ta samocenzura le ??e povečevala. Vendar pa so odzivi katalo??kih in islamskih vernikov drugačni in tega se niso zavedali pri Jyllands Posten.
Dru?�ba je navajena protestov katoli??kih skrajne?�ev, kot na primer na Irskem ali slednji, ki se tiče Madonnine turneje po Evropi. V Moskvi je moralo biti okoli prizori??ča kar 600 mo?�ev v modrem. Na koncertu je bilo 50.000 ljudi, ki so bili navdu??eni nad njenim nastopom, pred stadionom pa je nekaj tisoč ljudi protestiralo proti spornemu nastopu s spustom Madonne na oder pribite na razpelo ter zanjo molilo. Evropejci smo vajeni na kritiko povezano z vpra??anjem kr??čanstva. Zadeve urejamo na diplomatski način in v demokratični dru?�bi se ne re??ujejo problemi z vojnami. Kadar je govora o islamu se zdi, da so ljudje premalo osve??čeni o tej veri. Muslimani ne čutijo enakih čustev ob nekem dogodku kot katoliki. Velikokrat kar enačimo terorizem z islamom, saj nismo dovolj informirani z njihove strani in potem nastopijo problemi strpnosti do njih. Demokratična dru?�ba bi morala skrbeti za pluralnost medijev in dajati ob vedno večjem vplivu muslimanov tudi drugačne poglede, da bi se ljudje izobrazili iz druge plati. Ne pa, da večina medijev iz tega naredi senzacijo in izkoristijo za čim večjo naklado. O svobodi pisanja in o danskih karikaturah se je pisalo po celotni Evropi in tudi drugod po svetu. Naklade časopisov, ki so karikature objavile so se povečala. V Sloveniji noben časnik in nobena revija ni objavila originalnih karikatur, temveč samo fotografije tujih častnikov, ki so to objavile.
Najbolj sporno se zdi objava zaradi same objave, za katerim stoji dobičkonosnost, kar se je pri nas zgodilo v Direktu. V Mladini in Magu so prav tako poročali o karikaturah, vendar sta nastopila precej kritično. Mladina pa je ??e na istih straneh objavila ?�e pred leti sporno blasfemijsko dejanje; Marijo s podgano z naslovnice zgo??čenke skupine Strelnikoff, ki je prav tako ob svojem izidu spro?�ila precej polemik.
Zakaj pa je bilo potem potrebno objaviti karikature, kajti kritiki so dejali, da so pri tem časniki in revije videli le povi??ano naklado, karikature pa so bile tako ali tako dostopne preko spleta. Ampak kot vemo, si je te?�ko predstavljati neko sliko, katera je opisana le z besedami. Lahko bi pri??lo tudi do napačnih predstav in interpretacij. Poleg tega pa marsikdo ne bi pogledal karikatur na internetu, saj bi mislil, da pa le ne gre za tako perečo stvar, če ne objavijo dejanskih slik.

Verske afere kot smo lahko videli so v dru?�bi vedno igrale pomembno vlogo, skrbele so za ravnovesje moči v dr?�avah, za napredek, spremembo ali pa samo zato, da so zdramile ljudi iz njihove apatičnosti. Tudi v primeru danskih karikatur so se pojavila vpra??anje svobode govora, ki pa skozi debate niso bila nikoli razči??čena. Objava karikatur je bila seveda opravičena iz vidika zahodnih vrednot, evropskega pogleda na svet. Zagovorniki demokracije pravijo, da sta vrednosti, kot je svoboda govora in tiska univerzalni člove??ki vrednoti in da bi morali biti spo??tovani ne glede na kulturno okolje. Z demokratičnega pogleda je res tako, vendar pa si nikakor ne smemo dopu??čati, da bi ocenjevali druge kulture iz vidika na??e.

Me??anje nacij povzroča me??anje več kultur. Da nas ne bi nek nov vpliv podjarmil, ga prisilimo, da sprejmejo na??e vrednote, na?? način razmi??ljanja, tako se nam samim ne bo potrebno spreminjati. In če to ne ?�elijo storiti, se lahko sklicujemo na nepravičnost pred zakoni, da so nedemokratični, da kr??ijo človekove pravice �?? Zaradi različnih kultur, religij in navad je nemogoče, da bi vsi ljudje bili enakih misli, prepričanj in vere. Strpnost je edini pravi ključ do re??evanja problemov. V demokraciji bi morala biti etika glavno načelo, kako ?�iveti z ljudmi drugačnih prepričanj. Razum nam pove, do kod lahko gremo, da ne bomo koga u?�alili. Inteligentnost v smislu izobra?�evanja pa nam daje znanje o drugače mislečih ter etika, kako moralno ?�iveti v tak??nem okolju. Gotovo bodo zakonske meje vedno postavljene, vendar pa te niso dovolj, veliko stvari ni zakonsko prepovedanih, pa vendar veljajo v dru?�bi za skrajno moralno nesprejemljive. Bogokletnost je bila vedno ena izmed najbolj delikatnih tem, in pri tem se moramo zavedati, da se vedno dotikamo čustev ljudi. Izbruhi po danskih karikaturah so vsekakor bili pretirani in neprimerni, kar so celo posamezne skupine muslimanov zagovarjale, vendar pa se nad njimi ne moremo čuditi. Kar nekdo občuti kot majhen napad na njegov osebni svet, lahko muslimani kot celota občutijo kot napad na njihove vrednote.

Objava karikatur, ki je vzplamenela kasneje nas lahko nauči veliko. Predvsem pa to, da se moramo zavedati, da ko objavljamo stvari, ki se ne tičejo samo na??e kulture moramo dobro premisliti, kako bo na??a objava vplivala na ljudi z drugačnimi vrednotami, predvsem na tiste, ki vstopajo v evropsko skupnost z drugačno kulturno dedi??čino ali religijo. Prav gotovo ne sme prihajati zaradi tega do cenzure, vendar je potrebno premisliti, kak??ne so lahko morebitne posledice za nekoga, ki bi si članek ali sliko drugače interpretiral.

Peace Road, originally uploaded by simonkoleznik.

Sorodni članki: http://www.rtvslo.si/

Neisha in Gibonni – Dvorana Tabor, Valentinov koncert, 16. februar 2007

Neisha na odru:

Gibonni na odru:

Sony Handycam na miniDV ali DVD zapis? Ne vem za katerega bi se odločil, saj do sedaj ??e nisem imel opravka s kamero.

Odločam se med: miniDV Sony DCR HC46 in Sony DCR DVD2005.

Malo sem gledal cene teh DVDjev in sem ugotovil, da se na miniDV kasete bolj??e pride skozi glede ojrov. Prednost DVDja je sicer, da ga ?�e ima?? zapečenega, ampak tako ali tako imam namen vsak film, ki bi ga posnel tudi zmontirati in ta kamera bi se uporabljala za potovanja, kaki abraham in podobno. Prenos iz miniDVja na ma??ino je sicer res počasen, ampak mi ne predstavlja tolik??ne ovire. V Big Bangu pa so rekli, da se splača kupit kamero z 1 mega pikslom, ker 0.8 mega piksli so premalo za 16:9 TVje. Sicer se bo najverjetneje snemalo na 4:3, ampak nikoli se ne ve.

Zanima me tudi, koliko diska na računalniku potrebuje??, če ?�eli?? spraviti 60 ali 90 min miniDV in ga potem obdelati in zapečti na DVD? Zavzame recimo 20 giga? In ali se da skompresirat na en DVD?

OK, zakaj ne Canon? Ker mi ne sede tako v roko, ker imam raje Sony.
Zakaj ne JVC na hard disk? Ker mi ni vsec oblika in ker imam raje Sony.
Zakaj ne ostale firme, ki so veliko boljse od Sonya? Ker hocem Sony!

Sklep

Po trikratnem obisku v Big Bangu Mega (biv??i BOF) v Mariboru, dvakratnem obisku v Merkurju čez cesto, dvakratnem obisku v Big Bangu v Europarku ter Mercator Tehnika na Pru??nikovi, po svetovanju z uporabniki in poznavalci kamer, po ugotovitvi, da je isti model kamere, ki jo prodajajo v Big Bangu in Merkuru, v slednje cenej??a za 15.000 biv??ih sitnih, sem se odločil sledeče:

Za vse tiste, ki ?�elite kupiti kamero in ste v dvomih kot sem bil sam, upo??tevajte:

kupite kamero na DVD!

Vsi tisti, ki pa:

pa priporočam kamero na miniDV format! �?e kupujete v tem rangu kot je zanimalo mene, svetujem nakup modela Sony DCR HC44, ki je enak modelu 46, vendar nima vhoda DV IN (snemanje iz televizije na kaseto in podobno), saj pri tem prihranite pribli?�no 40 �??, to funkcijo pa dvomim, da boste kdaj uporabili.

Posebej pozorni pa bodite, da morate kupit FireWire kabel, ki ni prilo?�en (v Big Bangu stane 1,8m kabel okrog 12 �??). Z njim boste lahko prena??ali kvalitetnej??i video iz kasete kot pa, če bi ga prena??ali preko USB 2.0 povezave!

simonkole?�nik