http://podvelka.mojforum.si/

Po neuspelem projektu, katerega je stranka stornirala, vseeno prilagam avtorsko delo, katerega sem opravil.

Naročnik: Ajur-Nega, Mirjana Milić s.p.
leto izdelave: marec 2007
obseg: CGP (logotip, dopisni list)

Fotografska spomlad

Štirje študentje FERIja bomo predstavili fotografije iz različnih kategorij. Moje področje bodo portreti.

Otvoritev razstave bo 27. marca 2007. Vljudno vabljeni!

Preambula

Opredelim se lahko za tehničnega tipa, katerega je že zmeraj zanimala digitalna informacijska tehnologija in kanček umetnosti. Nad fotografijo sem se navdušil v gimnazijskih časih zgolj po zanimanju za tovrstno tehnologijo. Med poletnimi počitnicami sem opravljal študentsko delo kot večina dijakov, ki želijo izkusiti, kako si prislužiti za priboljšek. Ker je v letu 2003 izbruhnila prodaja žepnih digitalnih fotoaparatov, sem se odločil, da si ga privoščim tudi sam. V analogni tehnologiji bi zelo težko prišel v tako kratkem času do osvojitve osnov. Seveda je bilo potrebno prebrati kar nekaj priročnikov in knjig analogne fotografije, spremljati razne foto portale in za maturo vzeti predmet umetnostne zgodovine, ki ti daje občutek za estetiko, kompozicijo, svetlobo in še za kak ključno pomemben faktor, ki ga lahko transformiramo kot znanje in ga dejansko uporabimo pri zajemu fotografije.

Kmalu je moj prvi digitalni fotoaparat Sony P-8 postal le ovira pri kreativnosti in eksperimentiranju. V letu 2005, po dveh letih fotografiranja sem vstopil v svet digitalno zrcalno-refleksnih fotoaparatov, in se takrat odločil za rumeno stran, s fotoaparatom Nikon D70. Tako sem se počutil svobodnejšega, imel sem proste roke nad ročnimi nastavitvami ter posvečal veliko časa »digitalni temnici« – obdelavi fotografij s programom Adobe Photoshop.

Po veliko zajetih posnetkih sem se začel opredeljevati in portreti so mi postali vedno večji izziv. V vsakem človeku lahko najdemo njegovo fotogeničnost, vendar se je za to potrebno potruditi. Največkrat je potrebna sproščenost portretiranca. Da bi se tega naučil, sem naslednje leto dobil priložnost za pomoč v studiu in na terenu pri znanem mariborskem fotografu – Miranu Mišu Hochstätterju. Tako sem poletne počitnice priložnostno izkoristil in se naučil, kako pristopati k portretni fotografiji, kako pripraviti nekoga, da bo sproščen in da si bo na fotografiji všeč. Poleg tega sem spoznal, da ima analogna fotografija drugačne prednosti in ena takšnih je; pred fotografiranjem je potrebno vložiti največ truda za pripravo luči, ambienta v katerem bo zajet portretiranec in ob daljšem pogovoru izvedeti kakšen temperament ima oseba, da lahko iz njega narediš tisto, kar se v njem skriva. Veliko truda skušam vložiti v samo pripravo, vendar sem zaenkrat še nekoliko omejen s studijsko opremo, katera je prav tako pogoj za kvalitetno fotografijo. Portreti, ki jih razstavljam so izbrano delo in so izvzeti iz posameznih sklopov.

simonkoležnik