Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Slavonski brod - Vstop v Bosno in Hercegovino
Naša bivša Jugoslavija je kandidirala za zimske olimpijske igre, ki so se odvijale leta 1984 v prestolnici Bosne in Hercegovine. Tako še danes v Sarajevu ponosno prodajajo izdelke z napisi Olimpic city Sarajevo ali z maskoto Vučkom.
Maskota zimskih olimpijskih iger '84 v Sarajevu - Vučko
Že osem let po olimpijskem miru se je Bosna znašla sredi množičnih pobojev in vojne. Tako je danes Bosna razdeljena na dve regiji; Bosna in Hercegovina. V pokrajini Hercegovini, ki ni fizično ločena z mejo leži mesto Mostar. Znotraj Bosne in Hercegovine pa se je po vojni in podpisu Daytonskega sporozuma ozemlje razdelelo na 51% Fedaraciji Bosne in Hercegovine in 49% Republiki Srbski. Tudi med federacijo in republiko ni fizične meje, le da imajo Bošnjaki svojo vlado, policijo, šolstvo in verstvo, kakor tudi Bosanski Srbi. Prav tako ni težko ločit, kje se nahajajo Srbi v Bosni, saj imajo table in oznake v cirilici (zanimivo je tudi to, da v vsaki Srbski vasici najdeš kažipot z napisom Beograd, pa čeprav ta vodi po kolovozu), pravoslovne cerkve in zelo urejene grobove, med tem kot imajo Bošnjaki latinico, džamije in mošeje, manj poudarka na urejenosti grobov in znamenite strehe na hišah, imenovane “štirikapniki”. Sarajevo kot evropski Jeruzalem sestavlja veliko etničnih, verskih in političnih raznolikosti, od Bošnjakov, bosanskih Srbov, bosanskih Hrvatov, ciganov, drugih priseljencev, ki so živela v sožitju dokler je vladal Tito.
Srbska pravoslavna cerkev - Bosna - VW Passat
Srbsko pravoslavno pokopališče v Sarajevu
Da pa stvar ne bi bila tako preprosta, v Federaciji Bosne in Hercegovine poznamo tudi kantone (županije, “fare”). Vsak kanton ima prav tako svojo vlado (ministre, šolstvo in policijo, ki so pod okriljem Federacije Bosne in Hercegovine). V federaciji je 10 kantonov, kar pomeni, da ima Bosna in Hercegovina verjetno največjo politično pluralnost na svetu.
Vojska se je dandanes iz srbske in bosanske združila v enotno, potegujejo se za vstop v NATO in EU, gospodarstvo in ekonomija rasteta, pojavlja se vedno več marketinga, a dvakrat sem slišal iz ust 20 let starega in 55 let starega moža, da so veseli, da je konec vojne v Bosni in da so se odločili, da bodo preostanek življenja uživali oz. živeli lagodno.
Glavni mestni trg Baščaršija - Sarajevo
Sarajevo je od leta 1992 do 1995 doživelo poleg Srebrenice verjetno največje množične poboje. Pravijo, da so vojno začeli Bošnjaki, ko so neko soboto na glavnem trgu Baščaršije ustrelili pravoslavnega ženina. Od tega trenutka naprej so dobili bosanski Srbi zagon za proti napad, s pomočjo Miloševića, Karađića in Mladića. Srbi so obkolili Sarajevo in z bregov streljali na otroke in ženske. Uveljavil se je skoraj da imenovan slogan “Pazi, snajper!“. Srbski vojaki so načrtno ugrabljali in posiljevali muslimanke in otroke. Nekatere so imeli tudi priprte dlje časa, si jih izmenjavali in jih mučili.
Narodna knjižnica Sarajevo - VW Golf II
55-letni mož nam je še povedal, da je bil VW Golf II edino prevozno sredstvo, ki je omogočalo med vojno, da so ga lahko vozili na kuhinjsko olje, saj so zaradi obkoljenja olimpijskega mesta onemogočili “trading” živil, bencija in migracijo. Bosanska vlada je želela, da ljudje ostanejo v Sarajevu, saj bi ob predali danes bili mesto Republike Srbske. Bombardiranje iz daljnjih bregov okupiranega ozemlja bosanskih Srbov se pozna na porušenem (sedaj prenovljenem) parlamentu, požgani in delno zrušeni (sedaj v obnovi) narodni knjižnici in stanovanjih ter blokih v samem mestu.
Mapa Sarajeva med vojno od leta 1992 do 1995
Bošnjakom je na pomoč prispela “peacekeeping” vojaška sila Združenih narodov, imenovana UNPROFOR (United Nations Protection Forces), ki so zavzeli letališče v Sarajevu. Proti koncu vojne so se izkazali za zelo neuporabne (kakor to prikažejo tudi v filmu No man’s land), saj so jih omejevale pravice streljanja (niso smeli prvi streljati), vozila in čelade so bile zelo markantne, zato so bili tudi sami večkrat tarča napada in vojsko so zamenjale sile NATA; IFOR (Implementation Forces) in kasneje SFOR (Stabilisation Forces). Med vojno med bosanskimi Srbi in Bošnjaki je bilo edino upanje letališče, saj se je v mestu stanje zmeraj bolj poslabševalo. UNPROFOR je odklonil pomoč in uporabo letališča v civilno-transportne namene, zato so v štirih mesecih v polnih osemurnih izmenah skopali 800m dolg in 1,60m visok tunel pod letališčem, ki je postala glavna vez med osvobojenim delom Bosne in Sarajevom.
Tunel - muzej - strelivo, puške, granate, bombe, naboji - Sarajevo
Skozi tunel naj bi se med vojno preneslo 20 milijonov ton hrane in prečkalo naj bi okrog milijon ljudi. Domačinka blizu tunela, pri kateri smo prenočili nam je povedala, da je pred nastankom tunela šla s sinovoma v mesto, saj je bil mlajši bolan in so šli k zdravniku. Ker je bila bolezen prehuda, je mlajši moral ostati tam. Ko sta se vračala so že bile barikade in zato je starejšega sina peljala k sestri. Po uspešni vrnitvi domov se je začela prava vojna in sinov ni več videla in slišala 9 mesecev. Zaradi traum se je nek dan iz obupa podala v tek čez letališče, kjer so švigali naboji pušk okrog nje. Njena zgodba se je na srečo končala srečno, za več kot 20 tisoč ljudi, ki so padli med vojno in še za veliko večino muslimanov, kakor tudi bosanskih Srbov pa za vedno izpuhnel olimpijski mir in ga obdalo sovraštvo.
Islamska Gazi Husrev Begova mošeja - Sarajevo
Mnogokaterega Bošnjaka je vera poglobila, nekatere zlomila, drugi so se predali alkoholu ali drogam. Bosna je bila označena kot najbolj minirana država na svetu, kjer je marsikdo zgubil svoje ude telesa. Dandanes Bosna slavi po svetovni in paraolimpijski zmagi v odbojki, Sarajevo Film Festival in navsezadnje po legendarni skupini Bijelo Dugme. Sicer pa, kakor v vsaki vojni, bo med bosanskimi Srbi in Bošnjaki potrebno kar nekaj generacij, da bo znova prišlo do sožitja.
Babica maha iz bombardiranega stanovanja - Sarajevo, Bosna 2008
