Fotografije se nahajajo na OTSovi uradni spletni strani.

Samo podjetje Google ima največjo zakladnico informacij, in ja, Google shranjuje informacije, kaj si vpisal v iskalnik. V bli?�nji prihodnosti načrtujejo nov način ogla??evanja. Google adsi se nam bodo pokazali z zadetki, kar najpogosteje i??čemo. Torej, če i??čemo zadetke “fotografija”, “fotoaparati” lahko kaj kmalu pričakujemo vsemogoče ponudbe poceni fotoaparatov, zbirko plačljivih galerij in podobno. Po eni strani nimam nič proti, vendar menim, da niso pomislili na dejstvo, kaj pa ko bom pri??el na sosedov računalnik in videl reklamo za viagro, otro??ko pornografijo in podobno?! Verjetno se ne zavedajo vseh posledic in da s takim dejanjem močno vplivajo na sociolo??ke probleme. Mar moram vedeti, kak??ne probleme ima moj sosed in ??e več, mora on vedeti za moje feti??e?

In spet smo v začaranem krogu, do kod je dovoljeno vdiranje v osebnost … Ampak pri reklamiranje na tak način lahko rečemo kvečjemu, da gre za prikrito vdiranje v zasebnost in da smo si sami krivi, če i??čemo tabu teme in nas potem takem sosed razkrije.

Odločam se med: miniDV Sony DCR HC46 in Sony DCR DVD2005.

Malo sem gledal cene teh DVDjev in sem ugotovil, da se na miniDV kasete bolj??e pride skozi glede ojrov. Prednost DVDja je sicer, da ga ?�e ima?? zapečenega, ampak tako ali tako imam namen vsak film, ki bi ga posnel tudi zmontirati in ta kamera bi se uporabljala za potovanja, kaki abraham in podobno. Prenos iz miniDVja na ma??ino je sicer res počasen, ampak mi ne predstavlja tolik??ne ovire. V Big Bangu pa so rekli, da se splača kupit kamero z 1 mega pikslom, ker 0.8 mega piksli so premalo za 16:9 TVje. Sicer se bo najverjetneje snemalo na 4:3, ampak nikoli se ne ve.

Zanima me tudi, koliko diska na računalniku potrebuje??, če ?�eli?? spraviti 60 ali 90 min miniDV in ga potem obdelati in zapečti na DVD? Zavzame recimo 20 giga? In ali se da skompresirat na en DVD?

OK, zakaj ne Canon? Ker mi ne sede tako v roko, ker imam raje Sony.
Zakaj ne JVC na hard disk? Ker mi ni vsec oblika in ker imam raje Sony.
Zakaj ne ostale firme, ki so veliko boljse od Sonya? Ker hocem Sony!

Sklep

Po trikratnem obisku v Big Bangu Mega (biv??i BOF) v Mariboru, dvakratnem obisku v Merkurju čez cesto, dvakratnem obisku v Big Bangu v Europarku ter Mercator Tehnika na Pru??nikovi, po svetovanju z uporabniki in poznavalci kamer, po ugotovitvi, da je isti model kamere, ki jo prodajajo v Big Bangu in Merkuru, v slednje cenej??a za 15.000 biv??ih sitnih, sem se odločil sledeče:

Za vse tiste, ki ?�elite kupiti kamero in ste v dvomih kot sem bil sam, upo??tevajte:

kupite kamero na DVD!

Vsi tisti, ki pa:

pa priporočam kamero na miniDV format! �?e kupujete v tem rangu kot je zanimalo mene, svetujem nakup modela Sony DCR HC44, ki je enak modelu 46, vendar nima vhoda DV IN (snemanje iz televizije na kaseto in podobno), saj pri tem prihranite pribli?�no 40 �??, to funkcijo pa dvomim, da boste kdaj uporabili.

Posebej pozorni pa bodite, da morate kupit FireWire kabel, ki ni prilo?�en (v Big Bangu stane 1,8m kabel okrog 12 �??). Z njim boste lahko prena??ali kvalitetnej??i video iz kasete kot pa, če bi ga prena??ali preko USB 2.0 povezave!

simonkole?�nik

Ne, tokrat ne gre za kak??en koli phishing site (čeprav ?�elijo va??e podatke), temveč za eno izmed VoIP ponudb zastonj klicev na stacionarne ali mobilne aparate, ki ga omogoča FREE CALL. �?eprav vstopna stran deluje zelo neprepričljivo na prvi pogled, saj nas opozarja z velikim tiskanim naslovom, da je Skype podra?�il klicne tarife.

Ker je potrebno namestiti poseben program za tovrstno brezplačno storitev, verjetno marisikoga odvrne ?�e po nekaj klikih v globino spletne strani. Na povezavi, kjer je seznam dr?�av in tarife klicev, je za Slovenijo omogočena brezplačna telefonija na stacionarna omre?�ja. Klic na mobilne ??tevilke pa zna??a 25 evro centov na minuto (cca. 60 SIT, kar je ??e vedno ceneje kot klic iz Telekomovega priključka na mobilno omre?�je).

Nekatere izmed dr?�av, kjer je klic na stacionarne telefonske ??tevilke omogočena brezplačna telefonija

Argentina free* Australia free* Austria free* Belgium free* Canada free* Czech Republic free* Denmark free* France free* Germany free* Hong Kong (+mobile) free* Hungary free* Ireland free* Italy free* Luxembourg free* Malaysia free* Monaco free* Netherlands free*	New Zealand free* Norway free* Panama free* Poland free* Portugal free* Puerto Rico (+mobile) free* Russian Federation free* Singapore free* Slovenia free* South Korea free* Spain free* Sweden free* Switzerland free* Taiwan free* United Kingdom free* United States (+mobile) free*
Klici v zgoraj na??tetih dr?�avah so brezplačni!

Seveda obstaja tudi droben tisk

Max 300 minutes per week of free calls, measured over the last 7 days and per unique IP address. Unused free minutes cannot be taken to the following week(s). If limit is exceeded the normal rates apply. With your FREE DAYS you can call for free to all the destinations listed as free! when you have no FREE DAYS left the normal rates apply. You can get extra Freedays by buying credit

Torej, na teden smo omejeni na 300 minut brezplačnih klicev, ki so pogojeni na 7 dni s statičnim/unikatnim IP naslovom. Neporabljene minute se ne prena??ajo na naslednji teden. V primeru, da prekoračimo limit, se avtomatsko vključi normalna plačni??ka tarifa. S FREE DAYS (brezplačni dnevi) lahko kličete na vse destinacije, ki so označene kot free! In isto, kadar potečejo FREE DAYS, se vključi normalna plačni??ka tarifa. Lahko pa si dokupite FREE DAYS s kreditom.

Skpye ali FREE CALL

Vredu ponudba za tiste, ki nimajo name??čenega programa Skype in bi radi stopili v svet VoIP telefonije, vendar propaganda “BREZPLA�?NO” in naziv poudbe ter ime programa – FREE CALL le ni povsem “free”.

Uradna spletna stran programa FREE CALL: www.freecall.com

To podjetje ??irom Slovenije vpihuje in polaga optične kable. Priklop na njih bo mo?�en s sklenitvijo pogodbe pri internetnem ponudniku T2 (po celotni Sloveniji v bli?�nji prihodnosti). Pri ostalih internetnih (kabelskih, SiOL) ponudnikih pa bodo najverjetneje računali najem optičnih kablov.

FTTH (več o tem na: http://magnet.uni-mb.si/) ima prihodnost in bo zagotovo izpodrinil SiOLov ADSL ter sčasoma T2 ne bo več ponujal VDSL, ampak FTTH.

Telekom bo zagotovo dobil vračilo za zavlačevanje in onemogočanje podjetju T2, da začne konkurirati SiOLu ter stopi na slovenski trg. Vpra??anje pri tem je, kdo bo imel roko nad podjetjem T2 … Cerkev Te?�ko je reči, da bo ??lo za prevzem s strani Cerkve, saj oni ?�e imajo posredno last podjetja T2. Predsednik uprave Zvona Ena Holding (ki je lastnik T2) je Simon Zdol??ek, ki ima vodi tudi v Krekovem Vzajemnen skladu. Krekova dru?�ba=Cerkev … in kaj ima religija skupnega s podjetni??tvom?

FTTH internetna povezava

simonkoleznik, 20. september 2k6, 12:51

“T-2 trenutno ponuja VDSL hitrosti do 40 Mbps/15 Mbps in FTTH hitrosti do 1Gbps/1Gbps.” (sreda 20. 9. 2006)

T-2 ponuja storitve VDSL na telefonskem bakrenem kablu po celotni Sloveniji, FTTH v Kranju, delu Ljubljane in Kopru. Naročilo FTTH priključka ni odvisno od razdalje od kolokacije T-2. Omre?�je je ?�e dokončano v Kranju, v delu Ljubljane in v Kopru. Vsak uporabnik je povezan z vozli??čem s parom optičnih vlaken. Razpolo?�ljive hitrosti so do 1Gb/s proti uporabniku in od uporabnika simetrično. Hitrosti so neodvisne od razdalje. Zakasnitve v omre?�ju FTTH so pod 1 milisekundo.

Cenik storitev

http://www.hp.com/hpinfo/newsroom/press_kits/2006/mobility/images/skins.jpg

Vse kar je potrebno je, da po?�enete .reg datoteko in nato install.

*v primeru, da nimate torrent programa, priporočam [mju]torrent, ki ne po?�ere znatne količine rama.

OPOZORILO: Windows zahteva in preverja ali je va??a kopija licenčna, zato je priporočljivo imeti originalno verzijo programske opreme Microsoft!

Ko pridem na to spletno stran, vpi??em svojo telefonsko (katera je ?�e registirana) in geslo, ki mislim, da je pravo.

Seveda, ker sem ga pozabil, stisnem na pozabljeno geslo.

Ponovno vpi??em svojo telefonsko ??tevilko, potem pa VZDEVEK?! Kako pa naj vem svoj vzdevek, za katerega sem bil prepričan, da je Kekec, Janez Kranjski ali kaj podobnega, ko sem se registriral pred leti?! Vredu … na srečo imajo tudi 24 urno pomoč na 080 70 70. Kličem in po par sekundah se zasli??i prijazen ?�enski glas. Razlo?�im ji zadevo in jo vpra??am, kaj naj naredim, če sem pozabil butast VZDEVEK?

Prijazna Mobitelova gospodična, naveličana vesela klicev pravi: “Bo treba pisat na Mobitel pisno, da ?�elite obnovitev vzdevka, gospod …”

Poskusim ponovno, če ??e je kak??na alternativna re??itev z vpra??anjem: “Kaj pa če me izbri??ete iz baze, pa se ponovno registriram?”

Prijazna Mobitelova gospodična: “Ne, mi ?�al nimamo pregleda nad gesli.” (Haaa? Nisem prepričan ali me je to zanimalo, pa OK …)

Za trenutek si mislim svoje: (?!#”$%”#&¨?) in nadaljujem: “Torej ne morem pogledati tega MMSa?”

Prijazna Mobitelova gospodična: “??al ne, razen, če imate kak mobitel, ki podpira MMS.”

Jaz naveličano: “Aha, hvala … potem pa nasvidenje in hvala za pomoč …”

———–

Sklep:

Zakaj pri tristo kosmatih je potreben VZDEVEK?! Verjetno zato, ker če ti kdo vkrade mobitel in bi lahko pri??el do MMSa, ki tako ali tako velja samo 7 dni, potem pa ga izbri??ejo, če si ga ali pa če ga nisi pogledal – BINGO!
Dobra poteza glede varnosti, a na ?�alost bom ostal brez novoletnega vo??čila, ki sem ga prejel od nekoga, ki se je spomnil na mene. Se opravičujem tistemu, ki mi ga je poslal in mu nisem odpisal … (torej Mobitelu *evil*)

Mobitelu pa na kratko: !#?”$%&$%/$%#” novo leto!

Po dveh dneh uporabe lahko rečem, da so izbolj??ave vidne ?�e pri zagonu programa. Na prenosniku se je nalo?�il v ??tirih sekundah, CS2 pa v dobrih sedmih sekundah. Navigacija je dokaj spremenjena in se bistveno razlikuje od verzij 7-9 (CS2). Na levi strani se odpre Toolbar z eno vrstico, lahko pa ga naredimo kot smo ga navajeni iz prej??njih verzij, v dvovrstičnega. Centrali del je tokrat rezerviran samo za fotografijo in nas ob desni strani ne bodo ovirala okna iz zgornjega polja Window, katere smo pogosto skrivali s pomočjo tipke Tab. Gre za zelo sličen stil kot je ta zadeva re??ena v Flashu, Dreamweaverju … kjer preprosto minimiramo ali maksimiramo okna, ki jih ne potrebujemo in nam ta niso v na potu, saj so fiksno integrirana v desni kot ekrana in jih ni moč premikati.

Novost, ki smo jo fotografi lahko ??e posebej veseli je ta, da lahko JPEG fotografije obdelamo na enak način, kot smo lahko v prej??njih verzijah samo v Camera RAW načinu. Vendar je prav ta funkcija bistveno bolj dodelana in dopu??ča večjo svobodo nad manipulacijo. Bistvenega pomena pridobi Exposure, ki je v prej??njih verzija programa sicer dosvetlila fotografijo, vendar bi ?�eleli preosvetljene dele zatemniti kot se je to dalo delno narediti s funkcijo Amount/Shadows, zato so tokrat uvedli novo funkcijo Recovery, katera popravi belino in delno tudi pre?�ganine. V tem delu je se veliko novo dodanih in uporabnih funkcij, ki bo profesionalnemu fotografu lahko re??ila marsikatero fotografijo, ki jo je slikal z napačnimi nastavitvami.

Ena izmed najbolj zanimivih in novih funkcij pa je Smart Filter. Gre za podoben način uporabe filtrov kot pri Layerjih. Torej, na fotografiji ?�elimo narediti Unsharp Mask, Gaussian Blur in dodati ??um – Add Noise. Vse te tri nastavitve smo morali dodati na vsak layer posebej, če smo ?�eleli po npr. 200 korakih katerega izmed njih izključiti. Sedaj pa fotografiji pred uporabo filtrov dodamo naziv Smart Filter in se bodo te nastavitve lahko prikazovale ali izključevale kot na primer pri Layers Styles. Edina stvar, ki jo ?�e pri Beta verziji lahko pogre??amo je ta, da ni nobenih dodelanih sprememb glede filtrov (funkcija Noise Reduction bi lahko bila veliko bolj dodelana, da ne bi fotografi bili prisiljeni v nakup 3th party softwarea – NeatImage. Kot rečeno, program je ??e v Beta verziji in nekatere funkcije se znajo se izbolj??ati in spremeniti. Prav tako pri določenih stvareh ne prika?�e mo?�nosti Preview, na srečo pa mi ??e ni naletel na Fatal Error sporočila.

Kot vidimo je pred nami kar nekaj novih funkcij in sprememb. Med njimi bo prav tako za privr?�ence panoramskih fotografij nova opcija obdelave in spajanja slik – Auto Blend in Auto Align. Za tiste, ki imate radi črno-belo fotografijo pa bo skrbel Black&White Convertion Control. Da ne pozabim omeniti tudi izbolj??ave na področju Clone Stamp in Healing Toola.

Free Public Beta Preview si lahko priskrbite iz Adobove spletne strani. Beta verzija zahteva licenčen serijski ključ iz Photoshopa CS2, če pa ga nimate, pa vam bo program na voljo za dvodnevno poku??ino. Final release se pričakuje v poznih pomladanskih dneh leta 2007.

Internet Relay Chat (IRC) je bil eden najpopularnej??ih in zelo atraktivnih programov, ki je omogočal interaktivno komuniciranje z uporabniki ??irom sveta. Razvil ga je Finec Jarkko Oikarinen leta 1988 in kot protokol je starej??i od World Wide Weba (WWW). Uporabnikom dovoljuje realno-časovno komunikacijo z enim ali večimi uporabniki.

Najbolj raz??irjen in najbolj znan IRC klient (odjemalec oz. program) je mIRC, ki ga programira v C/C++ programskem jeziku, Arabec Khaled Mardam-Bey (www.mirc.com). Da bi vzpostavili povezavo, potrebujemo ??e stre?�nik, ki povezuje uporabnike in prena??a tipkana sporočila. Stre?�nikov je veliko, Slovenci se ponavadi povezujemo na IRCNet. Do leta 2004 se je bilo moč povezati na irc.uni-mb.si, kasneje pa je stre?�nik prevzela Triera. Poleg irc.triera.si, pa kraljuje seveda legendarni irc.arnes.si, ki je ostal ?�e od vsega začetka. Omembe vredno je prav tako poudariti, da imamo tudi ferijevci svoj kanal – #FERI, kjer lahko poklepetate z velemojstri ircanja.

Da je pomen neposrednega komuniciranja ključnega pomena, dokazuje, saj je AOL ponudil svoj klient ICQ (�?I seek you�?) leta 1996, ki pa je ubral drugačno pot vzpostavljanja vezi z uporabniki. Klepetati je mogoče je z uporabniki, katere si doda?? v kontaktno listo in ne splo??no z vsemi, ki imajo name??čen ta program. Vsak uporabnik dobi nič kaj lično unikatno ??tevilko za identifikacijo. Vendar je tovrsten program mno?�ično preplavil Microsoftov Instant Messenger (v nadaljevanju IM). Pravzaprav je tudi IRC izgubil svojo vlogo po letu 2001, saj je Windows implementiral in tako vsilil uporabnike Windowsa, da začno uporabljati Windows Messenger od leta 1999 naprej. Deluje na lastnem protokolu – .NET storitvi. Ker pa je ??lo za zelo oskrunjen in nič kaj bolj??ega videza kot klient mIRC, so začeli ponujati mo?�nost namestitve MSN Messenger, ki je prirasel 13 verzij in sedaj ponujajo zadnji različico; Windows Live Messenger. Ne le grafična podoba programa, temveč tudi način komuniciranja so posodobili. Prvoten Messenger je bil po izgledu in funkcionalnosti veliko bolj primitiven kakor mIRC, vendar mIRC razvija več ali manj samo Mardam-Bey in nizozemski kolega Tjerk Vonck, Messenger pa podjetje Microsoft, zato je v teh letih pridobil na lep??em videzu in dodanih novih mo?�nosti komuniciranja �?? ne le tipkanje, ampak tudi govor in komunikacijo s pomočjo kamere in tistih manj pomembnej??ih; dodani animirani sme??ki. Slabost, ki lahko pri??tejemo Messengerju je ta, da velikokrat naleti na napake pri povezavi ali preprosto ne dostavi sporočila. Pri 7+. različici ni dostavljal sporočil, saj so mu dodali filter, ki ni dostavil sporočila z vsebino: “download.php“, “gallery.php“, “profile.php?“, “.pif” ali “.scr“, kajti predvideli so manj??o mo?�nost oku?�be računalnikov. Prav tako prenos dodatkov ponavadi ne moremo primerjati s prenosom preko IRCa, kjer gre veliko hitreje.

Kako pa narediti korak naprej in ljudem ponuditi naprednej??e tehnologije in nov način komuniciranja? Za to pa skrbi Skype od leta 2003 naprej. Skype ponuja kot MSN Messenger paket 4 v 1; torej dopisovanje, telefoniranje in video pogovor, izmenjava datotek, le da Skype uporablja protokol peer-to-peer in preskoči povezavo preko stre?�niki. S tem načinom so pridobili na večji hitrosti delovanja in la?�jega komuniciranja, saj ne prihaja do tolik??nih motenj. Prav tako so poskrbeli za večjo varnost. Va??i pogovori, bodisi klici ali dopisovanje je kriptirano, za morebitno prislu??kovanje. Vendar razlika med MSN Messengerjem in Skypom je ta, da lahko pri slednjem priključite tudi telefonske aparate. Podjetje Skype vam ponuja ??e tri pomembnej??e storitve �?? SkypeOut (klicanje na stacionarne in mobilne ??tevilke), SkypeIn (telefonska ??tevilka, na katero lahko pokličejo prijatelji in se jim oglasi?? preko programa Skype). Za nedosegljivost pa skrbi SkypeVoice, na katerega lahko pustite sporočilo, tudi v primeru zasedenosti. Te tri storitve niso zastonj, so pa cenovno dostopne in zelo praktične, če greste v tujino za dlje časa in bi radi komunicirali z dru?�ino preko stacionarnega telefona. Prav tako je na voljo video konferenčni pogovor, kjer se lahko udele?�i pet oseb sočasno.

Da pa ne ni izpustili najbolj prepoznavno ime na spletu �?? Google, moramo za to omeniti njihov IM in storitev VoIP (Voice over IP). Prva beta verzija se je pojavila na spletu leta 2005 brez storitve VoIP, ki je bila dodana poleti, ??ele prej??nji mesec pa so dodali mo?�nost po??iljanja sporočil nedosegljivim uporabnikom. Google Talk je namenjen ??e bolj zaprti skupini uporabnikov t.j. uporabnikom GMaila.

Kot vidimo, ima neposredna komunikacija preko spleta veliko vlogo. Med ponudniki storitev IM bi lahko na??tevali ??e veliko podjetij, vendar izpostavljeni so le najbolj markantni, ki krojijo zgodovino uporabnikov spleta. Ideologija spletnega komuniciranja se je po tem primeru vr??ila z IRCem vsi-z-vsemi. Vsak posameznik je bil del neke globalne skupine. Ljudje so se lahko spoznavali naključno, kasneje pa vidimo, da so postali aktualnej??i IM, ki so te omejili zgolj na prijatelje, prijatelje prijateljev in znance. Anonimnost ni več ključnega pomena. Vzdevek ali t.i. nickname slu?�i kot maska, ne samo, da zakrije anonimnost, temveč da pritegne pozornost ostalih. Seveda je ??e vedno IRC tisti protokol, ki dr?�i �?online�? pomoč uporabnikom določenega programa. �?e nismo prepričani, kako namestiti dodatke za brskalnik Firefox, bomo s prve roke zvedeli na stre?�niku irc.mozilla.org na kanalu #Firefox. Vse o na??i fakulteti in pomoči brucem, vi??jim letnikom ali splo??nim računalni??kim te?�avam pa lahko pi??ete gurujem na kanalu #FERI Veliko la?�je je poiskati pomoč preko IRCa, kakor na primer v kontaktni listi Google Talka, ki je tako ali tako omejena samo na uporabniki GMaila. Seveda vam lahko pomaga prijatelj iz IMja, vendar IRC temelji na več glav, več ve, saj je ponavadi na kanalu za tehnično pomoč dosegljiv t.i. bot, ki te usmerja, kam po pomoč, če ti ?�e ne zna pomagati.

1. odprite lisičko,
2. v iskalnik napi??ite: about:config,
3. v polje Filter vpi??ite: browser.tabs.closeButtons,
4. kliknite na ??tevilko 1 in jo spremenite v 3,
5. kri?�ec za zapiranje zavihkov se bi moral prikazati.

vir:
http://kb.mozillazine.org/Browser.tabs.closeButtons