Sorodne novice:
�?� FC Chelsea v Sloveniji

Sorodne novice:
�?� Queens Park Rangers v Sloveniji

Portret Sama Budne in njegovega ??e neimonovanega banda. Fotografije so nastale v Kreslinovem domačem kraju; Beltinci, v klubu Ambasada. Tisti, ki ga ??e ne poznate pod svojim imenom Samo Budna, ga zagotovo po skupini Posodi mi j??rja ali vsaj po tem, da igra v Beltin??ki bandi violino na Kreslinovih koncertih. Samo Budna tokrat pripravlja nov album imenovan “Manj je več” in skupaj z Anjo bova poskrbela za fotografije, spletno promocijo in oblikovanje novega albuma. Promocijske fotografije sledijo kmalu, za nov začetek Samove samostojne kariere pa nekaj fotografij iz včeraj??njih vaj …

Portrait of Samo Budna and his brand new still unnamed band. The photographs were taken in Beltinci, Prekmurje in a rehearsal hall for bands called “Ambasada”. Samo Budna is preparing a new album and we will take some individual portraits for promotion as well.

Na 18-35mm Nikkor objektiv sem navil sončno zaslonko objektiva AF Nikkor 85mm F1.4 in nastavil na ??iroki kot 18mm. Pri tem sem dobil na robovih fotografije črnino. ??elel sem doseči efekt, kot da bi gledal skozi ključavnico, zato sem naredil ??e korak naprej k Samu. Za skupinsko fotografijo sva uporabila 4 Speedlighte in 2 de?�nika.

I have mounted a 18-35mm Nikkor lens and took a hood from the AF Nikkor 85mm F1.4 and set the focal lenght to 18mm to get this radial vignette around the corners. I took a step closer to the singer (Samo Budna) to get the feeling like I was looking through the lock. Lighting set up is combined from four Speedlights and two umbrellas, one for the band and one from the left side of the singer.

Letali??če Rakičan, 31. maj 2008
foto: Simon Kole?�nik in Anja Gomboc

Na to odločitev se je dr. Fi??travec prito?�il, kar je Senat UM sprejel in vse skupaj vrnil na Senat Fiolozofske fakultete v Mariboru. (vir: Vest.si)

Dr. Fi??travec je tako razre??en naziva docent. (vir: Mladina.si)

Vučja Gomila, 3. februar 2008

24 let je mijnilo, ka se non je p?? tej ??pot zgaudo. Na na??o velko ?�alost, pa na na??e veselj�?e, van ??č?�jmo dati na znanje, ka se v ton fa??enskon časi ni??če od na??e mlade nej mogo o?�enite. Zato vas poz??vlemo na Borovo gost??vanje, ka o?�enimo na??oga Borovoga ?�teveka pa ?�k??fek Kato, ka neta več v zijmi sama zmrz??vala.

Vučogomilanski pozvačijni

Tako se je glasilo vabilo na kulturno-etnolo??ki običaj, star pribli?�no 100 let na pustno soboto. Glavna nit dogajanja je poroka z borom, če se v času od bo?�iča do pustne sobote nihče od mladih v vasi ni poročil. Zaradi te “kilavosti” si nevesta drugega ne zaslu?�i kakor ploh. Prireditev se začne v sredi??ču vasi in se odpravi v povorki proti gozdu, kjer posekajo bor in se proti popoldnevu vrnejo nazaj na začetno mesto. Od leta 1921 do 2004 je bilo zabele?�enih okrog 139 borovih gost??vanj v Prekmurju (vir: Wikipedia)

Smisel tak??ne organizacije, ki je običajna za evangeličanske vasi, kjer je malo mladih, ki bi se poročilo in sama priprava terja več kot mesec dni resne priprave, je ponavadi pogojeno z ?�eljo po zbiranju finančnih sredstev za skupno dobro. Tokrat so namenili denar za obnovo gasilskega doma. Tako imenovani “pozvačini” od hi??e do hi??e vabijo ?�e pred samim dogodkom na borovo gost??vanje in pobirajo prostovoljne prispevke. ??enice v vasi napečejo peciva za celo Prekmurje, pijače in hrane je na pretek.

V zgodnjih urah se ljudje iz vasi zberejo pred dogovorjenim mestom, kjer se naredi skupinska fotografija. Na drugem koncu, v gozdu, kjer je vse pripravljeno za posek bora, pa je morala določena skupina “policistov” paziti, da jim fantje iz sosednjih vasi ne ukradejo ali polomijo rekvizite. Ključnega pomena je, da morajo lokalno-va??ki na??emljeni policisti paziti, da jim kdo ne ukrade neveste, da ne oklestijo vr??iček okra??enega bora, katerega bodo podrli ali polomijo voz. Prav tako ??tejejo druge stvari, kraja klobukov, denarnic, buteljk vina ali česar koli drugega, tako da sem tudi sam moral paziti na fotografsko opremo, ker potem si primoran, da jo odkupi?? nazaj.

Tokrat je za farane Vučje Gomile steklo vse po maslu, v primeru, da bi jim vr??iček drevesa utrgali, potem, ko so ga posekali, pa bi morali tisti trenutek prekiniti borovo gost??vanje. Seveda bi to bila velika sramota za vas, zato so imeli celo gardo policistov za seboj.

Za glasbo so poskrbeli va??ki muzikantje, ki so igrali na primitivno narejena glasbila. Smisel je tudi, da kdaj pa kdaj zafu??a?? kak??no stvar. Na gost??vanju prav tako ne smejo manjkat ciganice, ki so jih poimenovali po predsedniku KUD Avgusta Ga??pariča Stojanu Horvatu – Stojanovi.

Svoboda izra?�anja, sovra?�ni govor, bogokletnost, cenzura, vpra??anje prilagajanj na evropski celini, religija, islam, kr??čanstvo, objava karikatur, Madonna na razpelu, karikature

Jamski človek je ?�e od nekdaj verjel v nekaj nadnaravnega. Zavedal se je, da ni absolutni gospodar na Zemlji in da obstaja nekaj, za kar so imenovali skozi zgodovino kult, Venera, mitski bogovi, Alah ali kr??čanski Bog. Ker je homo sapiens razumni človek, in si na temeljna vpra??anja, zakaj je tako, kako je to mogoče ni znal razlo?�iti, saj je ?�ivel v pomanjkanju znanja, je določene pojave pripisoval bogovom. S pomočjo filozofije, humanistike in znanosti je skozi obdobja človek postajal intelektualno bitje in marsikatere pojave, katere so nekoč pripisovali delu bogov, lahko danes doka?�emo z znanostjo. Bogove so umetniki upodabljali na različne načine, jamski človek je imel za sveto ?�ivali, katere so častili, a hkrati ubijali. Različne religije so drugače prikazovale boga, a z začetki kr??čanstva je Jezus začrtal jasne temelje univerzalne religije, ki je danes prisotna v večini sveta. Ni le učil kaj je dobro in kaj je slabo, ampak predvsem kako ?�iveti. Vendar kr??čanstvo ni absolutna univerzalna religija, obstajajo ??e azijske religije in pa islam. Temeljne verske nauke oziroma dogme so pri kristjanih ve?�ejo na Sveto pismo, spet pri muslimanih na Koran. Bogokletje ali blasfemija se je prav tako pojavila z religijo. Obstaja na več načinov. Eni jo razumejo v povezavi s Satanom, spet drugi kot izra?�anje kletvic. Blasfemijo pa lahko nedvomno pove?�emo z zli dejanji, katera bi lahko negativno vplivala na ?�aljenje osebnega prepričanja v zvezi z religijo. Dovolj je ?�e, če obstoj boga postavimo pod vpra??aj, saj lahko določeno skupino ljudi spravimo v dvom s pogledom z drugačnega zornega kota kot so bili naučeni, da je le to absolutno.

Pluralnost religije je dokaz, da je prisotna blasfemija, saj jo hkrati razdira in krepi. �?e smo del neke črede ovac in bi prestopili k drugi čredi, bi nas zagotovo označili kot črno ovco, vendar vsak človek ima pravico do lastne izbire v kaj bo verjel. Torej, kadar se po lastni volji odločimo, da ne mislimo tako kot nekdo drug, slej ko prej naletimo na svobodo izra?�anja, ki je v demokratični dr?�avi temelj človekove pravice. S svobodo izra?�anja v ustni ali pisni obliki naletimo na vpra??anje, do kod lahko izrazim svoje prepričanje, da ne bom s tem u?�alil drugače misleče? Kaj je moralno reči glede religije in kje je meja? Obstaja razlika med ?�aljenjem čustev muslimanov in katolikov? Lahko trdimo, da je neka teza pri muslimanih sovra?�ni govor, pri katolikih pa je sprejemljiva?

V dana??nji demokratični dru?�bi, kjer dajemo velik poudarek na člove??ki svobodi izra?�anja, mi??ljenja, biti kritičen do dru?�be in biti enak pred zakonom, teoretiki kot je na primer Peter Fosl trdijo, da ni razlike med ?�aljenjem različnih prepričanj med ?�aljenjem verskih institucij in pripadnostjo določene politične stranke. S stali??ča zakona, lahko trdimo, da ni bistvene razlike. Kritike ali ?�alitve nas oblegajo vsak dan in smo se na to tudi navadili. Vendar ima religija drugačne vrednote kot politična stranka. Vera v Boga obstaja ?�e več kot 2000 let in iz generacij so se ohranile dogme kr??čanstva. Ljudje so ?�iveli iz roda v rod z enakimi prepričanji. Otrokom je vera v večini primerov prisotna ?�e v primarni socializaciji. Religija tako postane del na??ega vsakdana. Vrednote religije vplivajo na na??e ?�ivljenje ter z njimi gradimo lastno osebnost.
Ostalim posvetnim zdru?�enjem se ponavadi pridru?�imo v sekundarni socializaciji ali ??e kasneje, odvisno od na??ega razuma in odločitev v ?�ivljenju. Prav gotovo bo nekdo la?�je zamenjal politično stranko kot vero, saj prej podvomimo v nekoga, ki se je pojavil tik pred zdajci v novi politični kampanji kot pa v duhovnika, katera prepričanja veljajo ?�e mnoga leta enako. In prav zaradi tega občutimo krivico, kadar nas nekdo ?�ali na verskem področju, saj smo nekako poistoveteni z religijo s katero ?�ivimo. O zamenjavi verskega prepričanja marsikdo ne ?�eli niti sli??ati in enostavno na to ne pomisli. Religija lahko predstavlja del kulture, medtem ko politična prepričanost sodi le v subkulturo, s katero izra?�amo določeno pripadnost v dru?�bi.

Ampak, ker ?�ivimo v demokratični dru?�bi, je potrebno tudi vero gledati s kritičnega vidika. Prisotna je v dru?�bi, vpliva na politiko in politične odločitve v dr?�avi, na gospodarstvo, ??olstvo in na tiste, ki niso verni. Prav zaradi tega je potrebno podati svoje mnenje, kajti pri tolik??ni prisotnosti lahko nastopijo tudi drugačni interesi kot pa samo religijski. Največkrat finančni interesi. Zgodbo o tem lahko pove?�emo s prevzemi raznih podjetij s strani Cerkve v Sloveniji. Vpra??anje pri tem je, ali je to moralno početje? Mar ni naloga Cerkve, da ??iri vero med ljudmi, ne pa ukvarjanje z ekonomskimi posli? In s citatom iz Svetega pisma, ki navaja, da ko je Jezus pri??el v tempelj, je razgnal vse, ki so v bo?�jem prostoru trgovali in zamenjevali, saj to je hi??a Gospodova in ne tr?�nica �?? naj ne bi smeli biti kritični do Rimokatoli??če cerkve, da sami narobe interpretirajo Sveto pismo? Marcel ?�tefančič v svojem članku; Zgubljeno s prevodom, objavljenim v Mladini 20. februarja 2006; ugotavlja, da je prosti trg nad svobodo govora in da tako kot vse stvari v dana??njem času, se da kupiti tudi svobodo govora. Res je, da nam svoboda govora ponuja ??tevilne ugodnosti, saj se s to pravico lahko uveljavimo v dru?�bi, paziti pa je potrebno, da ne preraste v sovra?�ni govor. Rasistični, ??ovinistični in govori proti religiji in drugačni negativni govori, niso del svobode govora, temveč so le kratenje svobode drugim.

Pri verskih govorih se velikokrat dvigne dvom ali gre za kritiko verskih institucij ali za sovra?�ni govor. V primeru danskih karikatur je seveda bil pred objavo za to dilemo odgovoren glavni urednik časnika Jyllands Posten. Zaradi okoli??čin, ki so bile takrat v danski dru?�bi, se mu je zdelo primerno, da razpi??e natečaj karikatur na temo Mohameda. Muslimanska vera prepoveduje upodabljanje preroka Mohameda ali boga Alaha. Vendar je danski častnik ?�elel opozoriti na problem samocenzure med danskimi umetniki, ki se bojijo upodabljati islamskega preroka. Islam med drugim zapoveduje ??tirideset dnevni post v obdobju ramadana, pri katerem se ne bi smelo jesti in piti od sončnega vzhoda do zahoda. Prav tako pa muslimanska vera prepoveduje u?�ivanje alkohola in jesti svinjino. Torej, tisti ki se zavestno pregre??ujejo načel islama in ravnajo nasprotno v skladu z dogmami, jih lahko označimo kot nevernike ali v tem primeru kot nemuslimane. V tak??nih primerih navadno nastopi fizična kazen. Ampak, nekdo, ki ne upo??teva teh načel, ne more biti musliman. Tako lahko trdimo za danske avtorje karikatur in s tem razlogom upravičimo objavo karikatur v danskem časniku. Da pa je bila objava napačna poteza, se je kaj kmalu pokazalo kot posledica burnih odzivov muslimanov. Komunizem je bil značilen po cenzuri na vseh področjih, posebej pa v medijih. Demokratičen Zahod se trudi, da ne bi bilo cenzure in zaradi tega ima veliko vlogo svoboda izra?�anja, ampak kak??ne posledice lahko prinese nepredvidljivost mo?�nih nadaljnjih incidentov in izgredov, pa ?�al niso znali oceniti. Za vse posledice, ki so jih storili, si morajo krivdo pripisati nase in morajo stati za svojimi dejanji. �?asnik Jyllands Posten se je sicer velikokrat opravičil muslimanom, ampak muslimani opravičila niso sprejeli in pričeli s protesti. Pravi razlog za proteste bi lahko trdili, da niso spro?�ile le karikature, ampak zatiranost muslimanov v Evropi. Primer zatiranja muslimanom lahko pove?�emo s slovenskim primerom d?�amije, katere ne dovolijo zgraditi. ??elijo se uveljaviti, a zaradi zatiranj nastopajo razni teroristični napadi v imenu vere, kjer pa marsikdaj prika?�ejo le slabo stran zgodbe. Po drugi strani pa nastopi vpra??anje prilagajanj. Evropejci so bili večinoma rimokatoli??ke, protestantske, pravoslavne ali evangeličanske vere. Vendar, ker Evropa ?�eli biti zdru?�ena in globalizirana, bi morala predvideti me??anje različnih kultur, navad in religij. In kako bi lahko v zdru?�eni Evropi dopustili le ohranjanje kulture in navad, religijo pa izklučili, če pa je le-ta del človekove pravice.
Drugi razlog za napačno objavo je, da ne bi smeli objaviti ničesar kar lahko u?�ali druge ljudi.
Nepoznavanje islamske kulture je bil gotovo velik del tega, da so vsi ti protesti u??li izven nadzora. Prav gotovo so bili predvideni ?�e pred objavo karikatur, vendar da bodo potekali v tak??nih razse?�nostih, pa verjetno niso pričakovali. In edini razlog, ki govori proti objavi karikatur je ravno ta, da objava ni dosegla ?�elenega učinka temveč ravno nasprotno. Z objavo so ?�eleli opozoriti na probleme samocenzure po vsej Evropi, ?�eleli so opozoriti na izrabo islama v imenu terorizma, na preobčutljivost ljudi glede verskih vpra??anj, vse kar pa so spro?�ile karikature pa je bilo zopet dvignjeno vpra??anje svobodnega tiska in uspelo je zdru?�iti muslimane po vsem svetu v odpor. S tem odporom namesto, da bi se odpravil poseben odnos do govora o islamu, so dobili nek poseben status v dru?�bi in se bo ta samocenzura le ??e povečevala. Vendar pa so odzivi katalo??kih in islamskih vernikov drugačni in tega se niso zavedali pri Jyllands Posten.
Dru?�ba je navajena protestov katoli??kih skrajne?�ev, kot na primer na Irskem ali slednji, ki se tiče Madonnine turneje po Evropi. V Moskvi je moralo biti okoli prizori??ča kar 600 mo?�ev v modrem. Na koncertu je bilo 50.000 ljudi, ki so bili navdu??eni nad njenim nastopom, pred stadionom pa je nekaj tisoč ljudi protestiralo proti spornemu nastopu s spustom Madonne na oder pribite na razpelo ter zanjo molilo. Evropejci smo vajeni na kritiko povezano z vpra??anjem kr??čanstva. Zadeve urejamo na diplomatski način in v demokratični dru?�bi se ne re??ujejo problemi z vojnami. Kadar je govora o islamu se zdi, da so ljudje premalo osve??čeni o tej veri. Muslimani ne čutijo enakih čustev ob nekem dogodku kot katoliki. Velikokrat kar enačimo terorizem z islamom, saj nismo dovolj informirani z njihove strani in potem nastopijo problemi strpnosti do njih. Demokratična dru?�ba bi morala skrbeti za pluralnost medijev in dajati ob vedno večjem vplivu muslimanov tudi drugačne poglede, da bi se ljudje izobrazili iz druge plati. Ne pa, da večina medijev iz tega naredi senzacijo in izkoristijo za čim večjo naklado. O svobodi pisanja in o danskih karikaturah se je pisalo po celotni Evropi in tudi drugod po svetu. Naklade časopisov, ki so karikature objavile so se povečala. V Sloveniji noben časnik in nobena revija ni objavila originalnih karikatur, temveč samo fotografije tujih častnikov, ki so to objavile.
Najbolj sporno se zdi objava zaradi same objave, za katerim stoji dobičkonosnost, kar se je pri nas zgodilo v Direktu. V Mladini in Magu so prav tako poročali o karikaturah, vendar sta nastopila precej kritično. Mladina pa je ??e na istih straneh objavila ?�e pred leti sporno blasfemijsko dejanje; Marijo s podgano z naslovnice zgo??čenke skupine Strelnikoff, ki je prav tako ob svojem izidu spro?�ila precej polemik.
Zakaj pa je bilo potem potrebno objaviti karikature, kajti kritiki so dejali, da so pri tem časniki in revije videli le povi??ano naklado, karikature pa so bile tako ali tako dostopne preko spleta. Ampak kot vemo, si je te?�ko predstavljati neko sliko, katera je opisana le z besedami. Lahko bi pri??lo tudi do napačnih predstav in interpretacij. Poleg tega pa marsikdo ne bi pogledal karikatur na internetu, saj bi mislil, da pa le ne gre za tako perečo stvar, če ne objavijo dejanskih slik.

Verske afere kot smo lahko videli so v dru?�bi vedno igrale pomembno vlogo, skrbele so za ravnovesje moči v dr?�avah, za napredek, spremembo ali pa samo zato, da so zdramile ljudi iz njihove apatičnosti. Tudi v primeru danskih karikatur so se pojavila vpra??anje svobode govora, ki pa skozi debate niso bila nikoli razči??čena. Objava karikatur je bila seveda opravičena iz vidika zahodnih vrednot, evropskega pogleda na svet. Zagovorniki demokracije pravijo, da sta vrednosti, kot je svoboda govora in tiska univerzalni člove??ki vrednoti in da bi morali biti spo??tovani ne glede na kulturno okolje. Z demokratičnega pogleda je res tako, vendar pa si nikakor ne smemo dopu??čati, da bi ocenjevali druge kulture iz vidika na??e.

Me??anje nacij povzroča me??anje več kultur. Da nas ne bi nek nov vpliv podjarmil, ga prisilimo, da sprejmejo na??e vrednote, na?? način razmi??ljanja, tako se nam samim ne bo potrebno spreminjati. In če to ne ?�elijo storiti, se lahko sklicujemo na nepravičnost pred zakoni, da so nedemokratični, da kr??ijo človekove pravice �?? Zaradi različnih kultur, religij in navad je nemogoče, da bi vsi ljudje bili enakih misli, prepričanj in vere. Strpnost je edini pravi ključ do re??evanja problemov. V demokraciji bi morala biti etika glavno načelo, kako ?�iveti z ljudmi drugačnih prepričanj. Razum nam pove, do kod lahko gremo, da ne bomo koga u?�alili. Inteligentnost v smislu izobra?�evanja pa nam daje znanje o drugače mislečih ter etika, kako moralno ?�iveti v tak??nem okolju. Gotovo bodo zakonske meje vedno postavljene, vendar pa te niso dovolj, veliko stvari ni zakonsko prepovedanih, pa vendar veljajo v dru?�bi za skrajno moralno nesprejemljive. Bogokletnost je bila vedno ena izmed najbolj delikatnih tem, in pri tem se moramo zavedati, da se vedno dotikamo čustev ljudi. Izbruhi po danskih karikaturah so vsekakor bili pretirani in neprimerni, kar so celo posamezne skupine muslimanov zagovarjale, vendar pa se nad njimi ne moremo čuditi. Kar nekdo občuti kot majhen napad na njegov osebni svet, lahko muslimani kot celota občutijo kot napad na njihove vrednote.

Objava karikatur, ki je vzplamenela kasneje nas lahko nauči veliko. Predvsem pa to, da se moramo zavedati, da ko objavljamo stvari, ki se ne tičejo samo na??e kulture moramo dobro premisliti, kako bo na??a objava vplivala na ljudi z drugačnimi vrednotami, predvsem na tiste, ki vstopajo v evropsko skupnost z drugačno kulturno dedi??čino ali religijo. Prav gotovo ne sme prihajati zaradi tega do cenzure, vendar je potrebno premisliti, kak??ne so lahko morebitne posledice za nekoga, ki bi si članek ali sliko drugače interpretiral.

Peace Road, originally uploaded by simonkoleznik.

Sorodni članki: http://www.rtvslo.si/

To podjetje ??irom Slovenije vpihuje in polaga optične kable. Priklop na njih bo mo?�en s sklenitvijo pogodbe pri internetnem ponudniku T2 (po celotni Sloveniji v bli?�nji prihodnosti). Pri ostalih internetnih (kabelskih, SiOL) ponudnikih pa bodo najverjetneje računali najem optičnih kablov.

FTTH (več o tem na: http://magnet.uni-mb.si/) ima prihodnost in bo zagotovo izpodrinil SiOLov ADSL ter sčasoma T2 ne bo več ponujal VDSL, ampak FTTH.

Telekom bo zagotovo dobil vračilo za zavlačevanje in onemogočanje podjetju T2, da začne konkurirati SiOLu ter stopi na slovenski trg. Vpra??anje pri tem je, kdo bo imel roko nad podjetjem T2 … Cerkev Te?�ko je reči, da bo ??lo za prevzem s strani Cerkve, saj oni ?�e imajo posredno last podjetja T2. Predsednik uprave Zvona Ena Holding (ki je lastnik T2) je Simon Zdol??ek, ki ima vodi tudi v Krekovem Vzajemnen skladu. Krekova dru?�ba=Cerkev … in kaj ima religija skupnega s podjetni??tvom?

FTTH internetna povezava

simonkoleznik, 20. september 2k6, 12:51

“T-2 trenutno ponuja VDSL hitrosti do 40 Mbps/15 Mbps in FTTH hitrosti do 1Gbps/1Gbps.” (sreda 20. 9. 2006)

T-2 ponuja storitve VDSL na telefonskem bakrenem kablu po celotni Sloveniji, FTTH v Kranju, delu Ljubljane in Kopru. Naročilo FTTH priključka ni odvisno od razdalje od kolokacije T-2. Omre?�je je ?�e dokončano v Kranju, v delu Ljubljane in v Kopru. Vsak uporabnik je povezan z vozli??čem s parom optičnih vlaken. Razpolo?�ljive hitrosti so do 1Gb/s proti uporabniku in od uporabnika simetrično. Hitrosti so neodvisne od razdalje. Zakasnitve v omre?�ju FTTH so pod 1 milisekundo.

Cenik storitev

………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

Večer, 10. april 2003

Spomenik Sadama Huseina poru??en

Koalicijske enote, ki se v pouličnih bojih spoprijemajo z zadnjimi ostanki ira??ke armade v Bagdadu, so včeraj sodelovale tudi pri ru??enju najimpozantnej??ega spomenika ira??kega samodr??ca Sadama Huseina, ki je stal v sredi??ču mesta …

………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

24ur.com, 5. januar 2007

Libijski spomenik diktatorju

V Iraku so po strmoglavljenju Huseinovega re?�ima podrli vse kipe nekdanjega diktatorja. Na fotografiji: Ameri??ki vojak opazuje padec Huseinovega spomenika v sredi??ču Bagdada.

V Libiji naj bi nameravali postaviti spomenik Huseinu, ki so ga v soboto, 30. decembra 2006, usmrtili zaradi zločinov proti človečnosti, poroča libijska agencija Jana.V Libiji so po smrti nekdanjega ira??kega predsednika razglasili tridnevno ?�alost, libijska vlada pa je obsodila njegovo usmrtitev. Libijski voditelj Moamer Gadafi pa je preminulega ira??kega diktatorja opisal kot ”vojnega ujetnika, ki so mu namesto ira??kih oblasti sodili ameri??ki in britanski okupatorji”.Spomenik naj bi upodobil Huseina, kako ponosno stoji na mogočnem kamnu, dru?�bo pa mu dela libijski borec za svobodo, ki so ga leta 1931 obesili italijanski fa??isti, Omar Mukhtar.

??ena Katarina bo spravila denar.

Video/Denis Sarki�?/vest.si