V zgodnjih jutranjih urah je poln avtobus ??tudentov in nekaj manj tistih, ki imajo ta najlep??a leta ?�e za seboj, odpeljal iz sobo??ke postaje na 500km dolgo pot proti olimpijskemu mestu iz leta 1972; M??nchnu.

3. največje mesto v Nemčiji z več kot milijon prebivalci obi??če vsako leto pribli?�no 6 milijonov ljudi, kjer se popije skoraj 7 milijonov litrov piva, 80 tisoč litrov vina, poje več kot pol milijona pečenih pi??čancev, 100 volov, 40 tisoč kilogramov rib, 200 tisoč pečenih parov klobasic in pusti za seboj 700 ton odpadkov.

Pestro dogajanje obdano z vrtiljaki, stojnicami s sladkarijami in spominki, se razprostira na 0.42 km�? asfaltni povr??ini. Ob vhodu na prizori??če srečamo veliko mno?�ico ljudi, ki se sončijo ob bregovih, nekateri spijo, spet drugi globoko razmi??ljajo, le kdaj bodo njihova jetra prebavila vso to strupeno snov. Domačini in turisti si nadenejo tipična oblačila in se pre??erne volje sprehajajo od stojnice, do stojnice, do jutranjih ur. ??ensko tipično oblačilo se imenuje dirndl, ki je značilno za alpske kraje, Slovenci pa poznamo temu podobno no??o iz turbofolk glasbe. Ravno kot stereotip Oktoberfesta, je verjetno vsakomur poznana prsata ?�enska, oblečena v dirndl, globokim dekoltejem in s ??estimi vrčki literskega piva, ki ga bavarci imenujejo Ma??. Za tak litrski vrček je potrebno od??teti kar 8 ali več �??. Visoke cene so ??e ena izmed lastnosti tega festivala.

Seveda pa pijače ni mogoče kar tako dobiti, zato je priporočeno, da si ?�e v naprej rezervirate pivnico, v kateri boste pre?�iveli večer, saj po 16. uri, ko se ljudje mno?�ično začno zbirati, in ko sonce počasi zahaja, se ohladi, si vsak obiskovalec i??če zaprte prostore, da si bi privo??čil bavarsko pivo. V pivskih ??otorih je prostora je za 100.000 obiskovalcev, zato si domačini prostore razervirajo ?�e eno leto v naprej.

Tako so nekateri navdu??eni in veseli, drugi povsem razočarani in ogorčeni, se v zgornjih jutranjih urah vrnili domov ?�ivi, zdravi in predvsem trezni.

Slavonski brod - Vstop v Bosno in Hercegovino

Na??a biv??a Jugoslavija je kandidirala za zimske olimpijske igre, ki so se odvijale leta 1984 v prestolnici Bosne in Hercegovine. Tako ??e danes v Sarajevu ponosno prodajajo izdelke z napisi Olimpic city Sarajevo ali z maskoto Vučkom.

Maskota zimskih olimpijskih iger '84 v Sarajevu - Vučko

??e osem let po olimpijskem miru se je Bosna zna??la sredi mno?�ičnih pobojev in vojne. Tako je danes Bosna razdeljena na dve regiji; Bosna in Hercegovina. V pokrajini Hercegovini, ki ni fizično ločena z mejo le?�i mesto Mostar. Znotraj Bosne in Hercegovine pa se je po vojni in podpisu Daytonskega sporozuma ozemlje razdelelo na 51% Fedaraciji Bosne in Hercegovine in 49% Republiki Srbski. Tudi med federacijo in republiko ni fizične meje, le da imajo Bo??njaki svojo vlado, policijo, ??olstvo in verstvo, kakor tudi Bosanski Srbi. Prav tako ni te?�ko ločit, kje se nahajajo Srbi v Bosni, saj imajo table in oznake v cirilici (zanimivo je tudi to, da v vsaki Srbski vasici najde?? ka?�ipot z napisom Beograd, pa čeprav ta vodi po kolovozu), pravoslovne cerkve in zelo urejene grobove, med tem kot imajo Bo??njaki latinico, d?�amije in mo??eje, manj poudarka na urejenosti grobov in znamenite strehe na hi??ah, imenovane “??tirikapniki”. Sarajevo kot evropski Jeruzalem sestavlja veliko etničnih, verskih in političnih raznolikosti, od Bo??njakov, bosanskih Srbov, bosanskih Hrvatov, ciganov, drugih priseljencev, ki so ?�ivela v so?�itju dokler je vladal Tito.

Srbska pravoslavna cerkev - Bosna - VW Passat

Srbsko pravoslavno pokopali??če v Sarajevu

Da pa stvar ne bi bila tako preprosta, v Federaciji Bosne in Hercegovine poznamo tudi kantone (?�upanije, “fare”). Vsak kanton ima prav tako svojo vlado (ministre, ??olstvo in policijo, ki so pod okriljem Federacije Bosne in Hercegovine). V federaciji je 10 kantonov, kar pomeni, da ima Bosna in Hercegovina verjetno največjo politično pluralnost na svetu.

Vojska se je dandanes iz srbske in bosanske zdru?�ila v enotno, potegujejo se za vstop v NATO in EU, gospodarstvo in ekonomija rasteta, pojavlja se vedno več marketinga, a dvakrat sem sli??al iz ust 20 let starega in 55 let starega mo?�a, da so veseli, da je konec vojne v Bosni in da so se odločili, da bodo preostanek ?�ivljenja u?�ivali oz. ?�iveli lagodno.

Glavni mestni trg Ba??čar??ija - Sarajevo

Sarajevo je od leta 1992 do 1995 do?�ivelo poleg Srebrenice verjetno največje mno?�ične poboje. Pravijo, da so vojno začeli Bo??njaki, ko so neko soboto na glavnem trgu Ba??čar??ije ustrelili pravoslavnega ?�enina. Od tega trenutka naprej so dobili bosanski Srbi zagon za proti napad, s pomočjo Milo??evi�?a, Kara�?i�?a in Mladi�?a. Srbi so obkolili Sarajevo in z bregov streljali na otroke in ?�enske. Uveljavil se je skoraj da imenovan slogan “Pazi, snajper!“. Srbski vojaki so načrtno ugrabljali in posiljevali muslimanke in otroke. Nekatere so imeli tudi priprte dlje časa, si jih izmenjavali in jih mučili.

55-letni mo?� nam je ??e povedal, da je bil VW Golf II edino prevozno sredstvo, ki je omogočalo med vojno, da so ga lahko vozili na kuhinjsko olje, saj so zaradi obkoljenja olimpijskega mesta onemogočili “trading” ?�ivil, bencija in migracijo. Bosanska vlada je ?�elela, da ljudje ostanejo v Sarajevu, saj bi ob predali danes bili mesto Republike Srbske. Bombardiranje iz daljnjih bregov okupiranega ozemlja bosanskih Srbov se pozna na poru??enem (sedaj prenovljenem) parlamentu, po?�gani in delno zru??eni (sedaj v obnovi) narodni knji?�nici in stanovanjih ter blokih v samem mestu.

Mapa Sarajeva med vojno od leta 1992 do 1995

Bo??njakom je na pomoč prispela “peacekeeping” voja??ka sila Zdru?�enih narodov, imenovana UNPROFOR (United Nations Protection Forces), ki so zavzeli letali??če v Sarajevu. Proti koncu vojne so se izkazali za zelo neuporabne (kakor to prika?�ejo tudi v filmu No man’s land), saj so jih omejevale pravice streljanja (niso smeli prvi streljati), vozila in čelade so bile zelo markantne, zato so bili tudi sami večkrat tarča napada in vojsko so zamenjale sile NATA; IFOR (Implementation Forces) in kasneje SFOR (Stabilisation Forces). Med vojno med bosanskimi Srbi in Bo??njaki je bilo edino upanje letali??če, saj se je v mestu stanje zmeraj bolj poslab??evalo. UNPROFOR je odklonil pomoč in uporabo letali??ča v civilno-transportne namene, zato so v ??tirih mesecih v polnih osemurnih izmenah skopali 800m dolg in 1,60m visok tunel pod letali??čem, ki je postala glavna vez med osvobojenim delom Bosne in Sarajevom.

Tunel - muzej - strelivo, pu??ke, granate, bombe, naboji - Sarajevo

Skozi tunel naj bi se med vojno preneslo 20 milijonov ton hrane in prečkalo naj bi okrog milijon ljudi. Domačinka blizu tunela, pri kateri smo prenočili nam je povedala, da je pred nastankom tunela ??la s sinovoma v mesto, saj je bil mlaj??i bolan in so ??li k zdravniku. Ker je bila bolezen prehuda, je mlaj??i moral ostati tam. Ko sta se vračala so ?�e bile barikade in zato je starej??ega sina peljala k sestri. Po uspe??ni vrnitvi domov se je začela prava vojna in sinov ni več videla in sli??ala 9 mesecev. Zaradi traum se je nek dan iz obupa podala v tek čez letali??če, kjer so ??vigali naboji pu??k okrog nje. Njena zgodba se je na srečo končala srečno, za več kot 20 tisoč ljudi, ki so padli med vojno in ??e za veliko večino muslimanov, kakor tudi bosanskih Srbov pa za vedno izpuhnel olimpijski mir in ga obdalo sovra??tvo.

Islamska Gazi Husrev Begova mo??eja - Sarajevo

Mnogokaterega Bo??njaka je vera poglobila, nekatere zlomila, drugi so se predali alkoholu ali drogam. Bosna je bila označena kot najbolj minirana dr?�ava na svetu, kjer je marsikdo zgubil svoje ude telesa. Dandanes Bosna slavi po svetovni in paraolimpijski zmagi v odbojki, Sarajevo Film Festival in navsezadnje po legendarni skupini Bijelo Dugme. Sicer pa, kakor v vsaki vojni, bo med bosanskimi Srbi in Bo??njaki potrebno kar nekaj generacij, da bo znova pri??lo do so?�itja.

Babica maha iz bombardiranega stanovanja - Sarajevo, Bosna 2008

Letali??če Rakičan, 31. maj 2008
foto: Simon Kole?�nik in Anja Gomboc

S planinskim drustvom Ozbalt-Kapla smo se ze pred letom in pol odlocili, da organiziramo odpravo v Nepal, natancneje deset clanski treking okrog pogorja Annapurn. Povzpeli se bomo na visino 5416m (Thorong La).

Zjutraj smo se odpravili na letalisce ex-Brnik, kjer smo imeli letalo do Munchna. Vreme je bilo vse prej kot pa pomladansko; mraz, veter in po vrhu se sneg. Polet je trajal dobrih 45 minut. Leteli smo na visini 7400m in drveli z 800km/h. Letalo je bilo cheaphy, ravno nasprotje temu pa nas je pricakalo pri prestopu iz Munchna proti Dohi; glavnemu mestu Katarja. Po BBCjevih podatkih velja Doha za se drazje mesto kot Dubaj v smislu vrednosti delnic. Prav tako je letalisce v Dohi postalo pomembnejse od Dubajskega, kar se pozna na mednarodni izmenjavi letal. Polet z letalsko druzbo Qatar Airways se je ze navohalo, da bo nekaj posebnega. V koridorju, ki vodi do vstopa na letalu te omamijo prijetne disave. Letalo je bilo opremljeno z LCD ekrani, tako da sem si pot krajsal s filmoma Finding Neverland in Once upon a time in Mexico. Poleg tega pa sem se za kaksne pol ure zasmrcal.

Po vec kot 4 urnem poletu smo prispeli ob vecernih urah v Katar, kjer je bilo 26° Celzija. Za prestop v Kathmandu, glavno mesto Nepala pa smo cakali 6 ur in sedaj se odpravljamo check-inat.

28. marec 2008 �?? Chame 2600m

Prva dva aklimatizacijska dneva smo preziveli v Kathmanduju, glavnem mestu Nepala, ki je po prvem vtisu ziva ciganija. Ljudje se iz podezelja preseljujejo v mesto, saj so prepricani, da jih tam caka boljse zivljenje, kar pa seveda ni res. Vedno vec prihaja Tibetancev, nekaj je tudi muslimanov. Nepalci so v vecini hinduisticne vere in imajo za sveto zival kravo. Na ulici se prodaja tigrova mast proti glavobolu, bolecinam v skepih in podobnim stvarem, violine, piscala in sadje; v glavnem banane, mango in jabolka. Otroci hodijo za tujci in nastavljajo roke, kazejo na trebuh, da so lacni in prosijo za denar. V kolikor jih odzdravis ali pogled obrnes proti njim, bo potrebno odpreti denarnico. Ce se pa ne das s prve, pa prosijo za �??bisquit�?� ali mleko. Nekateri nasedejo na mleko, posebej tisti, ki nimajo ob sebi izkusenega vodica kot je nas Samo, ki nam je dal poduk. Namrec, vecina jih misli, da bo najboljse skozi prisla, ce bo kupila mleko za lacna usta, ki sicer stane 14 evrov, a prefrigran otrok nese mleko nazaj in dobi mastno izplacilo. Da, mastno, saj je povprecna mesecna placa 30 evrov. No, na prav to foro je nasedel pred mojimi ocmi nek milkyboy (Anglez). Hja, ce ne bi bili tak nikakvi narod, bi ga opozoril, ker pa je bil ze oblecen tako pedersko, pa naj plati �?? hehe.

Hrana je zelo okusna, na dnevnem meniju lahko izbiras s predjedmi, glavnimi jedmi, juhami in sladicami. Juhe so zelo okusne, prav tako glavne jedi. Hrana je prilagojena Evropejcem in ostalim belo-kavkazijskim narodom. Cena skodelice juhe stane v prestolnici 35 nepalskih rupijev, kar je enako 35 evropskim centom. Ko pa se povzpnes visje, pa cena naraste tudi preko 100 rupijev oz. enega evra. Prav tako je z ostalo ponudbo. Zivljenje v mestu je celo poceni, a dela so zelo podobna. Velika vecina je prodajalcev, zelo redko se opazi kaksnega urejenega poslovneza s kravato. V bistvu s kravato hodijo le solarji v uniformah. Po mestu se vije prah in nesnaga ob neasfaltiranih cestah, slisi se hupanje taksistov s Suzuki Marutiji in zvizganje vozacev riks. Cena litra usteklenicene vode stane 15 rupijev, liter bencina pa 100. Ob tej mizerni placi, ki jo prejemajo je pravi cudez, kako sploh prezivijo. Ljudje so v splosnem zelo prijazni, razen starci se nocejo slikat in ponavadi ne odzdravljajo. Prav tako jim turizem pomeni vse, zato vsako stranko skrbno ustrezejo in ko si zazelis se tako brez vezno stvar, ti jo bo nekje iza kot poiskal in prinesel. Tako naprimer sem kupil pokrovcek za LCD fotoaparata, katerega sem pred casom izgubil. V meter krat mater trgovini se najde svasta. Nabavil sem tudi nekaj UV filtrov takorekoc po dobavni ceni in eneg cirkular polarizacijskega, torbici za objektive in pihalo za CCD.

Majica s poljubnim nasitkom (ne z odtisom kot ga poznamo z morja) stane 2 evra. Zivljenje s povprecno slovensko placo bi lahko bilo v Kathmanduju pravi raj, ce te seveda ne moti, da ti v cybercafeju mimo noge svigne podgane ali pod tusom tarantela. WCji v mestu so solidni, visje v gorah pa cuckalice. Tus je ponavadi kar v istem prostoru, pol metra od WC skoljke, pribit kar na steno. Nek luksuz ravno ni, je pa vsaj topla voda za tusiranje, kar na trekingu ni.

Pashupatinath je eden izmed
najbolj svetih in pomembnih templjev v Nepalu, kjer poteka pogrebna ceremonija s sezigom mrtvih na prostem ob sveti reki Bagmati.

Zvecer, ko je padel mrak in se je stemnilo, sem se odpravil na ulico. Kot zanimivost moram se povedat to, da zjutraj od devetih do opoldneva izklopijo elektriko, prav tako od sestih do pol desetih zvecer, zaradi redukcije. Ob vecernih urah se tako opazi, katera trgovina dobro laufa, saj pred vhodom stoji dizel agregat in razsvetljuje prodajalno. Tako sem se na glavnem kriziscu postavil in pocakal par minut. Opazoval sem ljudi, predvsem domacine, naredil par posnetkov in ze je bilo okoli mene vsaj 10 otrok, ki so zaceli prosijacit, prisle so tudi njihove mame in mi ponujale zapesnice in denarnice, za povrh pa se dilerji, ki so najprej samo svignili mimo in zasepetali smoke, ko pa sem nekega 13 letnega otroka nagovoril, da je se premlad za kajenje, pa se je ustavil in sem ga povprasal, kaj ponuja. Ker se z drogo in cigareti ne petlam, nisem niti vsega razumel in ker je videl, da me je samo firbec, mi je ponudil tudi par njegovih sester za cez noc ali kaksno po zelji. Policija, ki bi naj to preprecevala je bila zaposlena s taksisti, katere so preganjali, za hazarderstvo pa se jim fucka. Ker so me froci zaceli gnjavit, sem se pocasi zacel odmikat. Par mi jih je se sledilo, enega sem se otresel, ko sem zavil v najbliznjo restavracijo pozdravit ostale treking kolege, trije pa so gnjavili se kaksnih 500 metrov, dokler nisem odprl denarnice. Nato sem se podal po malo bolj zakotnih ulicah, da vidim, kaj se tam dogaja. Ulice so postajale vedno bolj temacne, saj se zmeraj ni bila ura 21.30, da bi ponovno vzpostavili elektriko in bolj kot se odmikas iz turisticnega centra, vedno vec je nocnih lokalov, dance and gogo bars … Javne hise pravi nas vodic Samo niso v centru mesta in delujejo v ilegalih. Ker v teh zakotnih ulicah ni bilo vec nicesar zanimivega, razen prodajalen s tepihi in cotami, dance bari in kupi smeti ob poteh, sem raje po eni uri hoje obral pot nazaj in se ustavil v cyber cafeju. Cena ene ure interneta je 20 rupijev (prav danes pa sva z bratom Markom v vasici Chame, na visini 2600m preverila maile in placala za 18 minut 5 evrov). GSM signala nimajo, tako da sem mobitel pustil kar doma.

V torek 25. marca smo se zjutraj odpravili na zasebni avtobus, ki nas je po sedmih urah voznje pripeljal na zacetno tocko trekinga, na 800m nadmorske visine. Za ogrevanje smo tako prvi dan prehodili 4 urno pot in se namestili sredi dolgega travnika na koci oz. lodgeu kot jo sami poimenujejo. Na vsaki taki postojanski se dobi topla hrana kakor v mestu. Menu je pravzaprav isti, le cene se visajo sorazmerno z visino nadmorske visine. Prav tako sem pozabil omenit, da je mozno narociti tudi pico, spagete ali makarone s tuno, piscancem, zelenjavo, riz, pomri … Izbira je velika, hrana pa je do sedaj se v vsaki postojanki bila zelo okusna. Hrano tudi sproti kuhajo, saj nekatere lodze nimajo niti hladilnikov. Poskusil sem ze cesnovo, piscancjo, zelenjavno, krompirjevo in paradiznikovo juho. Ostala mi je se mislim da cebulina. Domacini jedo nacionalno jed imenovano Dal Bhat. Gre za neomejeno porcijo riza, lece, zelenjavne priloge (grah, krompir in fizol) ter cilija. Eat as much as you can. Prav zanimivo je videt nase nosace oz. t.i. serpe, ki merijo nekaj cez 150cm in pojedo dvakrat toliko kot mi. Pomembno pa je poudarit, da nosijo tudi dvakrat tezji tovor. Hrano jedo z rokami in se pri tem ne dotikajo ustnic. Tako riz vzame v roke, ga pomoci v lecino omaki in si ga tik pred ustnicami pozene v usta. Prav tako se ne dotikajo kozarcev in plastenk, ampak si vlivajo v grlo iz razdalje, da ne bi prislo do kaksnih infekcij. Domacini so v gorah veliko bolj sprosceni in gostoljubni. Tudi otroci so najbolj veseli sladkarij in pisal. Ze od dalec se slisi pozdrav �??Namasteee!�?�

V cetrtek 27. marca je Marko prebolel visoko vrocino. Na sreco je ze isti dan prijel antibiotik in znova na sreco ga je prehlad vlovil se na relativno nizki nadmorski visini, saj bolj kot se dvigas, tezje se zdravis. Tako smo petkov dan preziveli cudovito, le ozracje se na tej nadmorski visini ze ohlaja. Prav tako nas je pred ciljem ujel dez, kar ga v nizini prakticno ni. Temperature v Kathmanduju so segale tudi cez 30 stopinj Celzija, trenutna temperatura pa je okrog 0 stopinj. Nas cilj je prelaz Thorong La, ki meri 5416m, na tej visini je zrak ze zelo redek, premanjkovalo nam bo kisika in temperature bodo segale tudi do -15 stopinj ponoci. Do prelaza je se kar nekaj dni, se prej pa se javim, ko bomo dva dni prenocili mestu Manang. Nas vodnik Samo pravi, da bomo zelo preseneceni nad luksuzom, ki ga to mesto premore. No, bomo videli. Sedaj pa se odpravljam spat, tukaj je ura 21.40, v Sloveniji pa 16.55. Lahko noc.

Sobota, 29. marec 2008 �?? Pisang (3200m)

Sneg. Ura je 18.15 in obcutno se je ohladilo. Ravno ob prihodu v vasico je pricelo mocno sneziti. Namestili smo se v tako imenovanih ekoloskih kocah, ceprav imajo elektricno razsvetljavo. Trenutno so jo odklopili; verjetno zaradi sneznega meteza. Spoznali smo tudi skupino Izraelcev. Zanimivo je, da potujejo sami in so se srecali na trekingu. Najmlajsa izmed njih potuje sama in je na poti ze 6 mesecev. Vecina casa je prezivela v Indiji, sedaj pa bodo kot skupina sli se na en treking, ko kocajo tega, na katerega smo sli mi (eni imajo voljo). Kar se tice same hoje, je dobro, da imas celo manj kondicije (jaz ) kot prevec. Bistvo na taksnem pohodu ni zaganjanje v breg, saj se slej kot prej utrudis. Taksen primer so nabildani Americani, katere ze dohitevamo in verjamem, da jih bomo z naso polzjim premikanjem do vrha prehiteli. Pomembno je tudi, da se telo aklimatizira na visino in navsezadnje na drugacno podnebje. Temperature sem omenjal, da so zelo visoke, vendar je v mestu veliko smoga, tako da mazanje s kremami za soncenje ni potrebno. Pomembno je, da se silis s tekocino in da zauzijes dovolj kalorij. S pocasno hojo se prav tako dalec pride in srecujemo vse tiste obraze, ki smo jih na zacetku v dolini na 790m v Besi Saharju.

Ogledali smo si tudi tibetanski tempelj, ki se nahaja 100 visinskih metrov nad vasico Pisang. Ze dva dni se srecujemo s Tibetanci, katere se prepozna po znacilnih potezah na obrazu. Naucil sem se tudi nekaj novih besed, kot so: ghora-konj, biralo-macka, kukur-pes, himal-gora, sungur-mali prasic, bungur-velika svinja, chae-caj, chini-sladkor, raxi-zganje, bahra-koza, kukura-koko??, bali-petelin, keti-punca, taruni-draga, keta-decek, ramro-dobro, naramro-ne dobro, mito-slastno, derej-zelo, tulu-veliko, sano-malo, cha-pritrdilno, chaina-odklonilno, sati-prijatelj/-ica, namaste-pozdravljen. Besede se razlikujejo glede na pokrajino v Nepalu, saj je sama govorica zelo razlicna. Nepalci se pozdravljajo z Namaste, tibetanski Nepalci pa s Tashi Delek. Oba izraza sta univerzalna in se lahko uporabljata tudi za nasvidenje, dobro jutro, dober dan, lahko noc …

Ponedeljek, 31. marec 2008 �?? Manang (3500m)

Izraelce, ki sem jih omenjal, se je izkazalo, da je eno izmed njih vrag vzel. No, ne se, so jo pa odpeljali s helikopterjem nazaj v Kathmandu. Razlog za to je verjetno visinska bolezen. Kakorkoli, nas nepalski vodja Prem je povedal, da nimajo radi Zide, ker jim je tezko dati par rupijev za nosace, kradejo posteljnino in ce kak tujec pusti fotoaparat na mizi, se je ze tudi zgodilo, da je cudezno izginil.

Za aklimatizacijo smo dana??nje jutro poskrbeli, da smo se povzpeli na 200m vi??jo goro nad vasico Manang. Vreme na tej vi??ini je zjutraj po navadi sončno in jasno, popoldan pa sne?�i. Prodajalne so polne tujcev, vasica pa se lahko pohvali z idiličnim pogledom na turkizno jezero, zelo okusnimi sla??čičarnami in ??irokopasovnim internetom, ki pa je na ?�alost predrag, posebej, kadar je slabo vreme in nastajajo motnje v signalu. Cena minute interneta stane 25 rupijev, kar lahko na uro nanese na povprečno nepalsko mesečno plačo. Ljudje so zelo odprti in gostoljubni. Medtem ko Didi (starej??a sestra, gospodarica) pripravlja kosilo ali večerjo, sedimo skupaj z nosači in Premom ob ognju in jih naučimo par balkanskih za smeh …

Sobota, 5. april 2008 �?? Marpha (2700m)

Ja, uspesno smo premagali Thorong-La in s tem prehodili najdaljsi prelaz na svetu na nadmorski visini 5416m. Zrak na tej visini je zelo redek in vsako naglo pretiravanje se obcutno pozna z vrtoglavico. Noc smo takorekoc prebedeli v High Campu 700m nizje, saj nismo prisli do zraka in visina je �??blagodejno�?� delovala tudi na glavobol. Prvic v zivljenju sem tudi videl na oknu zmrznjene roze. Temperature na tej visini se spustijo tudi do -15 stopinj, kar dodatno pomaga pri motivaciji za vzpon �?? hehe. Tako smo se zgodaj zjutraj v temi povzpeli proti najvisjemu prelazu na svetu in ga po nekaj urah pocasne hoje tudi srecno osvojili. Mislim, da se na visje vrhove vec ne bom podajal, ker smo tudi ze prejsnji dan na poti do High Campa skoraj umrli v naravni nesreci.

V 200m dolgi poti s posebno oznako �??Slide area�?�, kjer pada kamenje po strmi gori so hodile tri zenske iz nase skupine in za njimi sem bil jaz. Nek drug nepalski vodnik, ki je ze uspesno preckal to kriticno mejo je poklical nasega Prema in nato sta skupaj gledala proti vrhu, ce je varno, da preckamo se ostali. Ob kratkem pisku s piscalko sta zaznanila, da lahko gre prva, druga in tretja preko. Nato sem bil na vrsti jaz in ko sem ze mislil preckat to kriticno pot, sta zacela mahat, da naj ostanem tam in naenkrat je Prem skocil na pot in potisnil zadnjo, ki je preckala in se v isti sekundi je manj kot meter za njo pridrvel mimo nje gromozanski kamen, ki se je ob trku na tla raztrescil na vec kosov in en izmed njih je poletel na drugo stran doline cez reko. Ostali, ki smo stali se na drugi strani smo v momentu obstali, ko smo slisali zvizg kamna, ki je moral imeti vec kot 200 km na uro in verjetno je vsem nastal tudi cmok v grlu. Tak prizor se tezko opise, ampak bil je vec kot hollywoodski. Za tem velikim kamnom, ki na sreco ni oplazil koga izmed nas, je pridrvelo se vec manjsih z neverjetno hitrostjo in vsi ostali smo skocili pod skale v zavetje. Mimo nas so znova kot naboji puske svigali in peli kamenji in takrat smo verjetno vsi zmolili par Oce nasov, da le ostanemo zivi. Kot sem ze omenil visino in probleme z dihanjem in hitro hojo, je takrat cudezno nismo imeli, ceprav je visina kazala krepko cez 4000m. Takrat smo tudi en za drugim podirali rekorde na sto metrov. Ko smo prisli na varno stran, smo videli, da je en kamencek oplazil Meto iz nase skupine. Med prvo in drugo, ki sta preckali, je letel kamen, ki sta se mu izognili, en pa je priletel nize in jo oplazil po nogi. Na sreco je odnesla le z lazjo odprto rano in raztrganimi hlaci. Kasneje so nam povedali, da je lansko leto zadel kamen v koleno nosaca, ki mu jo je zlomil koleno in neko Cehinjo, ki pa je zal podlegla na mestu.

Vceraj, 4. aprila smo se iz vasice Muktinath odpravili proti Jomsonu s konjii. Jahanje je trajalo dobri 2 uri in bila je vec kot odlicna izkusnja za vecino, ki se v zivljenju nismo bili na konju.

V vasici Marpha, ki slovi po zelo dobrem jabolcnem brandy smo prespali in prvic spoznali domacini kar v njihovem domu in ob ognjiscu. Didi nam je pripravila peceno govedino in ta znani brandy. Placali smo slab evro, zelodci pa so bili polni in lica postala rdeca.

Zadnji teden dni smo preziveli v drugem najvecjem mestu v Nepalu; v Pokhari. Je zelo zazeljena destinacija predvsem za mlade avanturiste, za nas Slovence pa vzbuja spomin na idilicni prostor na gorenjskem; blejski otok. Mesto je obdano z jezerom, otockom na sredini in panoramskim pogledom na večino osemtisočakov ter ostalo himalajsko pogorje. Te dneve smo preziveli, kot da smo na morju. Vrnitev nazaj domov se je kaj hitro blizala in ko smo zjutraj odpotovali iz Kathmandujskega letalisca nazaj proti Dohi, M??nchnu in Ljubljani, smo vedeli, da se bomo se vrnili.

In misel, ki se mi je porodila, ko sem se vrnil domov je bila: Denar lahko kupi hi??o, ampak ne doma! Posteljo, ampak ne spanja! Uro, ampak ne časa! Knjigo, ampak ne znanja! Polo?�aj, ampak ne spo??tovanja! Medicino, ampak ne zdravja! Kri, ampak ne ?�ivljenja! Seks, ampak ne ljubezni! Zdaj vidi??, da denar ni vse in večkrat povzroči bolečine in trpljenje.

Vučja Gomila, 3. februar 2008

24 let je mijnilo, ka se non je p?? tej ??pot zgaudo. Na na??o velko ?�alost, pa na na??e veselj�?e, van ??č?�jmo dati na znanje, ka se v ton fa??enskon časi ni??če od na??e mlade nej mogo o?�enite. Zato vas poz??vlemo na Borovo gost??vanje, ka o?�enimo na??oga Borovoga ?�teveka pa ?�k??fek Kato, ka neta več v zijmi sama zmrz??vala.

Vučogomilanski pozvačijni

Tako se je glasilo vabilo na kulturno-etnolo??ki običaj, star pribli?�no 100 let na pustno soboto. Glavna nit dogajanja je poroka z borom, če se v času od bo?�iča do pustne sobote nihče od mladih v vasi ni poročil. Zaradi te “kilavosti” si nevesta drugega ne zaslu?�i kakor ploh. Prireditev se začne v sredi??ču vasi in se odpravi v povorki proti gozdu, kjer posekajo bor in se proti popoldnevu vrnejo nazaj na začetno mesto. Od leta 1921 do 2004 je bilo zabele?�enih okrog 139 borovih gost??vanj v Prekmurju (vir: Wikipedia)

Smisel tak??ne organizacije, ki je običajna za evangeličanske vasi, kjer je malo mladih, ki bi se poročilo in sama priprava terja več kot mesec dni resne priprave, je ponavadi pogojeno z ?�eljo po zbiranju finančnih sredstev za skupno dobro. Tokrat so namenili denar za obnovo gasilskega doma. Tako imenovani “pozvačini” od hi??e do hi??e vabijo ?�e pred samim dogodkom na borovo gost??vanje in pobirajo prostovoljne prispevke. ??enice v vasi napečejo peciva za celo Prekmurje, pijače in hrane je na pretek.

V zgodnjih urah se ljudje iz vasi zberejo pred dogovorjenim mestom, kjer se naredi skupinska fotografija. Na drugem koncu, v gozdu, kjer je vse pripravljeno za posek bora, pa je morala določena skupina “policistov” paziti, da jim fantje iz sosednjih vasi ne ukradejo ali polomijo rekvizite. Ključnega pomena je, da morajo lokalno-va??ki na??emljeni policisti paziti, da jim kdo ne ukrade neveste, da ne oklestijo vr??iček okra??enega bora, katerega bodo podrli ali polomijo voz. Prav tako ??tejejo druge stvari, kraja klobukov, denarnic, buteljk vina ali česar koli drugega, tako da sem tudi sam moral paziti na fotografsko opremo, ker potem si primoran, da jo odkupi?? nazaj.

Tokrat je za farane Vučje Gomile steklo vse po maslu, v primeru, da bi jim vr??iček drevesa utrgali, potem, ko so ga posekali, pa bi morali tisti trenutek prekiniti borovo gost??vanje. Seveda bi to bila velika sramota za vas, zato so imeli celo gardo policistov za seboj.

Za glasbo so poskrbeli va??ki muzikantje, ki so igrali na primitivno narejena glasbila. Smisel je tudi, da kdaj pa kdaj zafu??a?? kak??no stvar. Na gost??vanju prav tako ne smejo manjkat ciganice, ki so jih poimenovali po predsedniku KUD Avgusta Ga??pariča Stojanu Horvatu – Stojanovi.

Letovanje v ?�arm El ?�ejk (ang. Sharm El Sheikh), Egipt

V bistvu ne morem verjet, da je tako hitro minilo. Torej, začel bom pri 28. aprilu, ko sva z Anjo, njeno teto Gabi in njenim predragim Radom, odpotovala na sedem dnevni oddih v Egipt, natančneje v milijonsko mesto turizma; Sharm El Sheikh. Iz ??e takratnega letali??ča Brnik sem prvič stopil na letalo. Občutek? V bistvu nič posebnega, razen polnega adrenalina ob vzletu. Tisti, ki smo ljubitelji hitrej??e vo?�nje in navora, boste vedeli, kaj mislim.

Tako sva po treh urah letenja (vrečke nisem potreboval) tudi prvič v ?�ivljenju stopila na azijsko ozemlje polotoka Sinaj in po parih dneh, ko sva se odpravila na ogled piramid v Gizah, tudi na afri??ko ozemlje ob "prečkanju" Sue??kega prekopa. “Seventhy two million beoble“, je bilo sli??ati od domačinov, ki so verjetno imeli v mislih "72 billion people" oz. dvainsedemdeset milijonov Egipčanov. Vsi so poznali Slovenijo, ki je zelo majhna in ima le 2 milijona prebivalcev, od tega jih milijon ?�e itak poznajo, drugi milijon pa jih bodo spoznali, ko bodo pri??li na obisk na evropsko celino. Ja, prav hecni so; nek gospodič, ki je prodajal začimbe in di??ave nama je zaupal, da je njegova mati celo Slovenka, katere pa ?�al ne pozna, ve samo, da ?�ivi v Ljubljani, ampak ga je pustila s fotrom ?�e pri ??tirih letih.

No, pa naj mu bo, si je zaslu?�il častni naziv “Nategovalca tedna”!

Na splo??no so zelo veseli, nasmejani, čeprav na mesec v povprečju zaslu?�ijo v Sharmu do 1000 L.E (120 �??), v Kairu ??e manj. Mesto ?�ivi le od turistov, ki v večini prevladujejo Rusi, Angle?�i, Italijani in nekaj slovanskega drobi?�a. Delo, ki ga opravljajo so uslu?�benci v hotelu, čistilci, natakarji, kuharji, turistični vodiči, prodajalci na bazarjih ali trgovinah, taksisti s 30 let starimi Peugeoti modre barve … Zanimivo je, da te na Old Marketu pozdravljajo v ru??čini. Ko jih po tretjem vzkliku ignorira??, pa te vpra??a v angle??čini: “Excuse me mister, where are you from?”. �?eprav je vse skupaj zelo skomercializirano, ima bazar svoj čar. Vsaka prodajalna je odprta do treh zjutraj, tako da ne rabite skrbeti, če vam je v hotelu v hladilniku zmanjkalo zadnji po?�irek Pepsi, Coca Cole ali Sakare.

Kadar gre za posel in vidijo, da se obeta, vas bodo postregli ravno s to pijačo ali pa s kavo, ustekleničeno ledeno hladno vodo ali s toplim hibiskusovim čajem, katerega pijejo s petimi ?�licami sladkorja; sem sem ga poskusil z dvema in sem ga komaj popil. Zanimivo je, da bi lahko vse dni pre?�ivel ob barantanju, kar jim je velik izziv in tudi za vsakega popotnika v te pe??čene kraje je to nuja. S “handlanjem” za ni?�jo ceno jim boste pritegnili nasme??ek na obraz in če se boste izkazali kot dober pogajalec, vam bodo dali tudi roko. Lahko pa se zgodi, da jih u?�alite s prenizko ceno in bo poletel kak kalkulator po zraku. Nič za to, odide?? in ?�e naleti?? na enake izdelke pri sosednjih vratih.

Hotel Noria Resort**** je oddaljen od sredi??ča novega dela Sharma (Naama Bay) samo nekaj korakov čez cesto. Osebje je zelo prijazno, posebej so veseli majhnih napitnin. Natakar na dan zaslu?�i 3 �?? in mu ??e kako polep??ate dan z nekaj drobi?�a. Islamska kultura se ka?�e tudi v tem, da delajo samo mo??ki, čeprav se najdejo tudi rimokatoliki. Tako boste v celem Sharmu zasledili avtohtone prebivalce ne?�nej??ega spola le na pla?�i, kjer so ?�enske od glave do nog pokrite v tanke svilene rute, ki pa so največkrat turkiznih, roza ali kak??nih drugih ?�ivih barv. Starej??ih ?�ensk nisva videla nikjer. Njihova religija prav tako prepoveduje u?�ivanje alkohola, ki pa roko na srce pri 30°+ tako ali tako ne prija. Pri hrani nisem izbirčen, tako da sem jedel skoraj vse, razen pretiranih sladkarij in surovega steaka. Nekateri natakarji so po večerji veseli, če jim pustite v steklenici po?�irek piva, kajti sami si ga ne kupujejo. Prav tako sva se z Anjo odločila, da bova poslikala osebje restavracije hotela in jim kot presenečenje razvila fotografije (Kodak, 1,8 L.E za 19??13 format; najbolj??e razvite fotografije, ki sem jih kadarkoli dal razvit). ??e dejstvo, da sva jih poslikala, je ??ef kuhinje g. Ailzaki zadovoljstvo izkazal s pecivom in sadjem, ki naju je zvečer pričakalo v sobi.

Vsak dan je mo?�no izkoristiti z raznimi izleti. Ker smo potovali z agencijo, so za vse izlete poskrbeli sami, a če stopite na ulico, lahko vidite na vsakem ovinku table za izlete, ki jih organizirajo domačini. Odločila sva se, da bova ??la po pu??čavi s ??tirikolesniki (Quad Runner 40�?? na osebo pri agenciji, 15 �?? pri domačinih). Ceno sva zbila napram agenciji za več kot 60%, a ??e vseeno bi lahko ??la ni?�je, vendar je zmanjkovalo časa za pogajanje. Z agencijo smo se odpravili na Ras Mohammed (45 �?? na osebo) oz. Glava Mohameda; na rob Sinaja, kjer je bilo sanjsko morje, korale in bel pesek. Izleti so dra?�ji v primerjavi z Djerbo za 100%. Je pa res, da so vredni ogleda.

Največja znamenitost pa so vsekakor piramide v Gizah z mogočno sfingo. Od Sharma do Kaira je enako kot iz Maribora do M??nchna, torej pribli?�no 500 km. Zjutraj ob 2.00 smo se odpravili izpred hotela v spremstvu policista s konkretnim ??majserjem, ki ga je skrival pod gvantom. Vo?�nja je trajala dobrih 7 ur s postankom za predorom Sue??kega prekopa, vstopom na �?rno celino. Na začetku sem pričakoval, da bo na afri??ki strani kaj drugače, a razen malo ni?�jih cen, zaenkrat ni bilo drugih posebnosti. Pot smo nadaljevali proti glavnemu mestu Egipta, kjer ?�e ob pribli?�evanju ob cestah vidimo 99 tabel z egipčanskimi starodavnimi bogovi. Ob prihodu v mesto smo si ogledali veličastno mo??ejo Mohameda Alija ter se napotili proti piramidam, kjer sem izkusil drugačno plat ljudi.

Ob izstopu iz avtobusa sem segel v dno torbe po ??irokokotnem objektivu, da bi zajel to mogočnost pred seboj. Anja je ??la proti Keopsovi in ravno ob prvem pritisku na pro?�ilec mi je nekdo iz glave snel ruto, ki sem jo nosil. Pogledam iz okularja na levo in vidim domačina, ki mi razlaga v angle??čini, da nimam pravilno zavezane rute. Vzel je svojo iz vrečke, mi jo zavezal in rekel, da me bo slikal pred najmogočnej??o piramido. Seveda se nisem bal za opremo (saj je varnost na vi??ku in verjetno zaradi religije ne bi upali krasti. Lahko pa tudi zato, ker se bojijo kazni, ki je ne bi mogli izplačati, zapor pa je nekaj zelo sramotnega. Poleg tega ?�ivijo od turizma in si ne morejo povo??čiti slabe reklame) in mu predal svojo aparaturo. Ko je ??kljocnil, mi je v roke ??e potisnil dodatno ruto in miniaturne plastične piramide, ki sva jih kasneje s habibijem kupila za 5 L.E. Posumil sem, da se ta pretirana radodarnost ne bo dobro iz??la, a vseeno sem ga iz vljudnosti vpra??al, koliko ?�eli imeti za vse to. Odgovor: “Anything little, whatever you want is good …“, za to sem mu ?�elel dati 30 L.E, ker pa jih nisem imel, sem vedel, da bom moral dati 50 L.E (pribli?�no 7 �??). A ko sem odprl denarnico, je kar sam pograbil po petdesetkah, ki so bile ena ob drugi, tako da bi vzel 150 in dodal: “… this will be OK …“. V prvem trenutku sem pomislil; 20 �?? za nekaj, kar sploh nisem ?�elel imeti je preveč, zato sem mu potisnil stvari v roke, a je ??e zmeraj vztrajal, da mu lahko dam 15 �?? in da moram vzeti, ker me je fotografiral. Vredu, tukaj bom zaključil, ker sem tudi njemu v tistem trenutku obrnil hrbet in bil zelo ogorčen. WTF, kaj je to za en aroganten narod?! “So vsi Arabci tak??ni”, sem si mislil. Ne vem, verjetno samo v velemestu, kajti v Sharmu tega ni bilo, tam so vsi nasmejani, vsi ti mahajo, te pozdravljajo, pa čeprav si mislijo: “Ja, ti kar mahaj, jaz pa te bom opalil pri ceni …“. Ampak bolje to, kot pa negativne izku??nje. No, je pa naredil vsaj sliko kot se ??ika – hehe.

??al smo se vdali …

Svoboda izra?�anja, sovra?�ni govor, bogokletnost, cenzura, vpra??anje prilagajanj na evropski celini, religija, islam, kr??čanstvo, objava karikatur, Madonna na razpelu, karikature

Jamski človek je ?�e od nekdaj verjel v nekaj nadnaravnega. Zavedal se je, da ni absolutni gospodar na Zemlji in da obstaja nekaj, za kar so imenovali skozi zgodovino kult, Venera, mitski bogovi, Alah ali kr??čanski Bog. Ker je homo sapiens razumni človek, in si na temeljna vpra??anja, zakaj je tako, kako je to mogoče ni znal razlo?�iti, saj je ?�ivel v pomanjkanju znanja, je določene pojave pripisoval bogovom. S pomočjo filozofije, humanistike in znanosti je skozi obdobja človek postajal intelektualno bitje in marsikatere pojave, katere so nekoč pripisovali delu bogov, lahko danes doka?�emo z znanostjo. Bogove so umetniki upodabljali na različne načine, jamski človek je imel za sveto ?�ivali, katere so častili, a hkrati ubijali. Različne religije so drugače prikazovale boga, a z začetki kr??čanstva je Jezus začrtal jasne temelje univerzalne religije, ki je danes prisotna v večini sveta. Ni le učil kaj je dobro in kaj je slabo, ampak predvsem kako ?�iveti. Vendar kr??čanstvo ni absolutna univerzalna religija, obstajajo ??e azijske religije in pa islam. Temeljne verske nauke oziroma dogme so pri kristjanih ve?�ejo na Sveto pismo, spet pri muslimanih na Koran. Bogokletje ali blasfemija se je prav tako pojavila z religijo. Obstaja na več načinov. Eni jo razumejo v povezavi s Satanom, spet drugi kot izra?�anje kletvic. Blasfemijo pa lahko nedvomno pove?�emo z zli dejanji, katera bi lahko negativno vplivala na ?�aljenje osebnega prepričanja v zvezi z religijo. Dovolj je ?�e, če obstoj boga postavimo pod vpra??aj, saj lahko določeno skupino ljudi spravimo v dvom s pogledom z drugačnega zornega kota kot so bili naučeni, da je le to absolutno.

Pluralnost religije je dokaz, da je prisotna blasfemija, saj jo hkrati razdira in krepi. �?e smo del neke črede ovac in bi prestopili k drugi čredi, bi nas zagotovo označili kot črno ovco, vendar vsak človek ima pravico do lastne izbire v kaj bo verjel. Torej, kadar se po lastni volji odločimo, da ne mislimo tako kot nekdo drug, slej ko prej naletimo na svobodo izra?�anja, ki je v demokratični dr?�avi temelj človekove pravice. S svobodo izra?�anja v ustni ali pisni obliki naletimo na vpra??anje, do kod lahko izrazim svoje prepričanje, da ne bom s tem u?�alil drugače misleče? Kaj je moralno reči glede religije in kje je meja? Obstaja razlika med ?�aljenjem čustev muslimanov in katolikov? Lahko trdimo, da je neka teza pri muslimanih sovra?�ni govor, pri katolikih pa je sprejemljiva?

V dana??nji demokratični dru?�bi, kjer dajemo velik poudarek na člove??ki svobodi izra?�anja, mi??ljenja, biti kritičen do dru?�be in biti enak pred zakonom, teoretiki kot je na primer Peter Fosl trdijo, da ni razlike med ?�aljenjem različnih prepričanj med ?�aljenjem verskih institucij in pripadnostjo določene politične stranke. S stali??ča zakona, lahko trdimo, da ni bistvene razlike. Kritike ali ?�alitve nas oblegajo vsak dan in smo se na to tudi navadili. Vendar ima religija drugačne vrednote kot politična stranka. Vera v Boga obstaja ?�e več kot 2000 let in iz generacij so se ohranile dogme kr??čanstva. Ljudje so ?�iveli iz roda v rod z enakimi prepričanji. Otrokom je vera v večini primerov prisotna ?�e v primarni socializaciji. Religija tako postane del na??ega vsakdana. Vrednote religije vplivajo na na??e ?�ivljenje ter z njimi gradimo lastno osebnost.
Ostalim posvetnim zdru?�enjem se ponavadi pridru?�imo v sekundarni socializaciji ali ??e kasneje, odvisno od na??ega razuma in odločitev v ?�ivljenju. Prav gotovo bo nekdo la?�je zamenjal politično stranko kot vero, saj prej podvomimo v nekoga, ki se je pojavil tik pred zdajci v novi politični kampanji kot pa v duhovnika, katera prepričanja veljajo ?�e mnoga leta enako. In prav zaradi tega občutimo krivico, kadar nas nekdo ?�ali na verskem področju, saj smo nekako poistoveteni z religijo s katero ?�ivimo. O zamenjavi verskega prepričanja marsikdo ne ?�eli niti sli??ati in enostavno na to ne pomisli. Religija lahko predstavlja del kulture, medtem ko politična prepričanost sodi le v subkulturo, s katero izra?�amo določeno pripadnost v dru?�bi.

Ampak, ker ?�ivimo v demokratični dru?�bi, je potrebno tudi vero gledati s kritičnega vidika. Prisotna je v dru?�bi, vpliva na politiko in politične odločitve v dr?�avi, na gospodarstvo, ??olstvo in na tiste, ki niso verni. Prav zaradi tega je potrebno podati svoje mnenje, kajti pri tolik??ni prisotnosti lahko nastopijo tudi drugačni interesi kot pa samo religijski. Največkrat finančni interesi. Zgodbo o tem lahko pove?�emo s prevzemi raznih podjetij s strani Cerkve v Sloveniji. Vpra??anje pri tem je, ali je to moralno početje? Mar ni naloga Cerkve, da ??iri vero med ljudmi, ne pa ukvarjanje z ekonomskimi posli? In s citatom iz Svetega pisma, ki navaja, da ko je Jezus pri??el v tempelj, je razgnal vse, ki so v bo?�jem prostoru trgovali in zamenjevali, saj to je hi??a Gospodova in ne tr?�nica �?? naj ne bi smeli biti kritični do Rimokatoli??če cerkve, da sami narobe interpretirajo Sveto pismo? Marcel ?�tefančič v svojem članku; Zgubljeno s prevodom, objavljenim v Mladini 20. februarja 2006; ugotavlja, da je prosti trg nad svobodo govora in da tako kot vse stvari v dana??njem času, se da kupiti tudi svobodo govora. Res je, da nam svoboda govora ponuja ??tevilne ugodnosti, saj se s to pravico lahko uveljavimo v dru?�bi, paziti pa je potrebno, da ne preraste v sovra?�ni govor. Rasistični, ??ovinistični in govori proti religiji in drugačni negativni govori, niso del svobode govora, temveč so le kratenje svobode drugim.

Pri verskih govorih se velikokrat dvigne dvom ali gre za kritiko verskih institucij ali za sovra?�ni govor. V primeru danskih karikatur je seveda bil pred objavo za to dilemo odgovoren glavni urednik časnika Jyllands Posten. Zaradi okoli??čin, ki so bile takrat v danski dru?�bi, se mu je zdelo primerno, da razpi??e natečaj karikatur na temo Mohameda. Muslimanska vera prepoveduje upodabljanje preroka Mohameda ali boga Alaha. Vendar je danski častnik ?�elel opozoriti na problem samocenzure med danskimi umetniki, ki se bojijo upodabljati islamskega preroka. Islam med drugim zapoveduje ??tirideset dnevni post v obdobju ramadana, pri katerem se ne bi smelo jesti in piti od sončnega vzhoda do zahoda. Prav tako pa muslimanska vera prepoveduje u?�ivanje alkohola in jesti svinjino. Torej, tisti ki se zavestno pregre??ujejo načel islama in ravnajo nasprotno v skladu z dogmami, jih lahko označimo kot nevernike ali v tem primeru kot nemuslimane. V tak??nih primerih navadno nastopi fizična kazen. Ampak, nekdo, ki ne upo??teva teh načel, ne more biti musliman. Tako lahko trdimo za danske avtorje karikatur in s tem razlogom upravičimo objavo karikatur v danskem časniku. Da pa je bila objava napačna poteza, se je kaj kmalu pokazalo kot posledica burnih odzivov muslimanov. Komunizem je bil značilen po cenzuri na vseh področjih, posebej pa v medijih. Demokratičen Zahod se trudi, da ne bi bilo cenzure in zaradi tega ima veliko vlogo svoboda izra?�anja, ampak kak??ne posledice lahko prinese nepredvidljivost mo?�nih nadaljnjih incidentov in izgredov, pa ?�al niso znali oceniti. Za vse posledice, ki so jih storili, si morajo krivdo pripisati nase in morajo stati za svojimi dejanji. �?asnik Jyllands Posten se je sicer velikokrat opravičil muslimanom, ampak muslimani opravičila niso sprejeli in pričeli s protesti. Pravi razlog za proteste bi lahko trdili, da niso spro?�ile le karikature, ampak zatiranost muslimanov v Evropi. Primer zatiranja muslimanom lahko pove?�emo s slovenskim primerom d?�amije, katere ne dovolijo zgraditi. ??elijo se uveljaviti, a zaradi zatiranj nastopajo razni teroristični napadi v imenu vere, kjer pa marsikdaj prika?�ejo le slabo stran zgodbe. Po drugi strani pa nastopi vpra??anje prilagajanj. Evropejci so bili večinoma rimokatoli??ke, protestantske, pravoslavne ali evangeličanske vere. Vendar, ker Evropa ?�eli biti zdru?�ena in globalizirana, bi morala predvideti me??anje različnih kultur, navad in religij. In kako bi lahko v zdru?�eni Evropi dopustili le ohranjanje kulture in navad, religijo pa izklučili, če pa je le-ta del človekove pravice.
Drugi razlog za napačno objavo je, da ne bi smeli objaviti ničesar kar lahko u?�ali druge ljudi.
Nepoznavanje islamske kulture je bil gotovo velik del tega, da so vsi ti protesti u??li izven nadzora. Prav gotovo so bili predvideni ?�e pred objavo karikatur, vendar da bodo potekali v tak??nih razse?�nostih, pa verjetno niso pričakovali. In edini razlog, ki govori proti objavi karikatur je ravno ta, da objava ni dosegla ?�elenega učinka temveč ravno nasprotno. Z objavo so ?�eleli opozoriti na probleme samocenzure po vsej Evropi, ?�eleli so opozoriti na izrabo islama v imenu terorizma, na preobčutljivost ljudi glede verskih vpra??anj, vse kar pa so spro?�ile karikature pa je bilo zopet dvignjeno vpra??anje svobodnega tiska in uspelo je zdru?�iti muslimane po vsem svetu v odpor. S tem odporom namesto, da bi se odpravil poseben odnos do govora o islamu, so dobili nek poseben status v dru?�bi in se bo ta samocenzura le ??e povečevala. Vendar pa so odzivi katalo??kih in islamskih vernikov drugačni in tega se niso zavedali pri Jyllands Posten.
Dru?�ba je navajena protestov katoli??kih skrajne?�ev, kot na primer na Irskem ali slednji, ki se tiče Madonnine turneje po Evropi. V Moskvi je moralo biti okoli prizori??ča kar 600 mo?�ev v modrem. Na koncertu je bilo 50.000 ljudi, ki so bili navdu??eni nad njenim nastopom, pred stadionom pa je nekaj tisoč ljudi protestiralo proti spornemu nastopu s spustom Madonne na oder pribite na razpelo ter zanjo molilo. Evropejci smo vajeni na kritiko povezano z vpra??anjem kr??čanstva. Zadeve urejamo na diplomatski način in v demokratični dru?�bi se ne re??ujejo problemi z vojnami. Kadar je govora o islamu se zdi, da so ljudje premalo osve??čeni o tej veri. Muslimani ne čutijo enakih čustev ob nekem dogodku kot katoliki. Velikokrat kar enačimo terorizem z islamom, saj nismo dovolj informirani z njihove strani in potem nastopijo problemi strpnosti do njih. Demokratična dru?�ba bi morala skrbeti za pluralnost medijev in dajati ob vedno večjem vplivu muslimanov tudi drugačne poglede, da bi se ljudje izobrazili iz druge plati. Ne pa, da večina medijev iz tega naredi senzacijo in izkoristijo za čim večjo naklado. O svobodi pisanja in o danskih karikaturah se je pisalo po celotni Evropi in tudi drugod po svetu. Naklade časopisov, ki so karikature objavile so se povečala. V Sloveniji noben časnik in nobena revija ni objavila originalnih karikatur, temveč samo fotografije tujih častnikov, ki so to objavile.
Najbolj sporno se zdi objava zaradi same objave, za katerim stoji dobičkonosnost, kar se je pri nas zgodilo v Direktu. V Mladini in Magu so prav tako poročali o karikaturah, vendar sta nastopila precej kritično. Mladina pa je ??e na istih straneh objavila ?�e pred leti sporno blasfemijsko dejanje; Marijo s podgano z naslovnice zgo??čenke skupine Strelnikoff, ki je prav tako ob svojem izidu spro?�ila precej polemik.
Zakaj pa je bilo potem potrebno objaviti karikature, kajti kritiki so dejali, da so pri tem časniki in revije videli le povi??ano naklado, karikature pa so bile tako ali tako dostopne preko spleta. Ampak kot vemo, si je te?�ko predstavljati neko sliko, katera je opisana le z besedami. Lahko bi pri??lo tudi do napačnih predstav in interpretacij. Poleg tega pa marsikdo ne bi pogledal karikatur na internetu, saj bi mislil, da pa le ne gre za tako perečo stvar, če ne objavijo dejanskih slik.

Verske afere kot smo lahko videli so v dru?�bi vedno igrale pomembno vlogo, skrbele so za ravnovesje moči v dr?�avah, za napredek, spremembo ali pa samo zato, da so zdramile ljudi iz njihove apatičnosti. Tudi v primeru danskih karikatur so se pojavila vpra??anje svobode govora, ki pa skozi debate niso bila nikoli razči??čena. Objava karikatur je bila seveda opravičena iz vidika zahodnih vrednot, evropskega pogleda na svet. Zagovorniki demokracije pravijo, da sta vrednosti, kot je svoboda govora in tiska univerzalni člove??ki vrednoti in da bi morali biti spo??tovani ne glede na kulturno okolje. Z demokratičnega pogleda je res tako, vendar pa si nikakor ne smemo dopu??čati, da bi ocenjevali druge kulture iz vidika na??e.

Me??anje nacij povzroča me??anje več kultur. Da nas ne bi nek nov vpliv podjarmil, ga prisilimo, da sprejmejo na??e vrednote, na?? način razmi??ljanja, tako se nam samim ne bo potrebno spreminjati. In če to ne ?�elijo storiti, se lahko sklicujemo na nepravičnost pred zakoni, da so nedemokratični, da kr??ijo človekove pravice �?? Zaradi različnih kultur, religij in navad je nemogoče, da bi vsi ljudje bili enakih misli, prepričanj in vere. Strpnost je edini pravi ključ do re??evanja problemov. V demokraciji bi morala biti etika glavno načelo, kako ?�iveti z ljudmi drugačnih prepričanj. Razum nam pove, do kod lahko gremo, da ne bomo koga u?�alili. Inteligentnost v smislu izobra?�evanja pa nam daje znanje o drugače mislečih ter etika, kako moralno ?�iveti v tak??nem okolju. Gotovo bodo zakonske meje vedno postavljene, vendar pa te niso dovolj, veliko stvari ni zakonsko prepovedanih, pa vendar veljajo v dru?�bi za skrajno moralno nesprejemljive. Bogokletnost je bila vedno ena izmed najbolj delikatnih tem, in pri tem se moramo zavedati, da se vedno dotikamo čustev ljudi. Izbruhi po danskih karikaturah so vsekakor bili pretirani in neprimerni, kar so celo posamezne skupine muslimanov zagovarjale, vendar pa se nad njimi ne moremo čuditi. Kar nekdo občuti kot majhen napad na njegov osebni svet, lahko muslimani kot celota občutijo kot napad na njihove vrednote.

Objava karikatur, ki je vzplamenela kasneje nas lahko nauči veliko. Predvsem pa to, da se moramo zavedati, da ko objavljamo stvari, ki se ne tičejo samo na??e kulture moramo dobro premisliti, kako bo na??a objava vplivala na ljudi z drugačnimi vrednotami, predvsem na tiste, ki vstopajo v evropsko skupnost z drugačno kulturno dedi??čino ali religijo. Prav gotovo ne sme prihajati zaradi tega do cenzure, vendar je potrebno premisliti, kak??ne so lahko morebitne posledice za nekoga, ki bi si članek ali sliko drugače interpretiral.

Peace Road, originally uploaded by simonkoleznik.

Sorodni članki: http://www.rtvslo.si/

Ponovno glasovanje za najbolj??i blog leta 2007. The Weblog Awards je neprofitni projekt, ki poteka ze od leta 2001 in nagrajuje najbolj??e bloge. Zmagovalni blogi bodo izbrani s pomočjo javnosti. Zmagovalcu bo podarjenih 2007 USD. Torej, za koga boste glasovali vi?

�?? Best American Weblog
�?? Best Computers or Technology Weblog
�?? Most Humorous Weblog
�?? Best Writing of a Weblog
�?? Best-Designed Weblog
�?? Weblog of the Year

* Informacije o raz??irjenosti: Vsaka Evro dr?�ava ima svoje serijske ??tevilke – iz tega lahko naredimo grafikon raz??irjenosti, ki nam poka?�e kako bankovci potujejo v druge dr?�ave. Oglejte si oddelek Raz??irjenost za dodatne informacije
* Sledilne informacije: Ko je bankovec ponovno vpisan dobijo uporabniki, ki so ga ?�e prej vpisali, sporočilo v e-po??to. Ti zadetki so vidni v poglavju Statistika.
* Statistika in lestvice: Kdo je vpisal največ bankovcev, katere so najbolj??e dr?�ave? Kje so trenutno bankovci?

Evro bankovci in kovanci so ??li v promet 1. januarja 2002 in bankovcem sledimo ?�e od takrat. Te strani je na začetku ustvaril Philippe Girolami (giro). Anssi Johansson (avij) pomaga od polovice leta 2003 pri vzdr?�evanju strani. Prevode in razne druge stvari je prevzela skupina aktivnih EBT uporabnikov.

EuroBillTracker nikakor ni povezan z Evropsko Skupnostjo, Evropsko Centralno Banko, dr?�avnimi centralnimi bankami ali drugimi finančnimi ustanovami. Uporaba EBT je popolnoma zastonj. Za več informacij si oglejte na??a pogosto postavljena vpra??anja (FAQ), poglavje o Statistiki in o Raz??irjenosti.

Povezava na uradno spletno stran: http://www.eurobilltracker.com

Sledi svojim $ bankovcem

Tudi Američani imajo svojo spletno stran za sledenje ameri??kih dolarjev.

Povezava na uradno spletno stran: http://www.wheresgeorge.com

Future of Web Design
Future of Web Apps
Future of Online Advertising

Slovenski tolar, ki ga sestavljala 100 stotinov, je uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji do 14. januarja 2007. Njegova oznaka po standardu ISO 4217 je SIT. Izvor njegovega imena je v starem kovancu tolarju, enako kot pri dolarju. Uveden je bil po izteku brionske deklaracije, 8. oktobra 1991. Z do takrat veljavnimi jugoslovanskimi dinarji so se menjali v razmerju 1:1. Najprej so pri??li v obtok boni v vrednosti 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1000, pozneje ??e za 5000 SIT. Boni so bili natisnjeni ?�e na začetku leta 1991, takoj po slovenskem plebiscitu za primer, če bi med osamosvajanjem pri??lo do pomanjkanja gotovine v obtoku. Na vseh bonih je bil motiv Triglava in kne?�jega kamna, ki je dvignil precej prahu v Avstriji, boni so se ločili le po barvi in izpisani nominalni vrednosti.

Po pribli?�no enem letu so postopoma pri??li v obtok �?pravi�? bankovci, ki so jih tiskali v Veliki Britaniji. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so bili upodobljeni pomembnej??i Slovenci in z njimi povezani motivi. Nekoliko kasneje so pri??li v obtok tudi kovanci, ki so jih kovali na Slova??kem, na njih so bili upodobljeni ?�ivalski motivi. Poleg tega je bilo v obtok poslanih tudi nekaj prilo?�nostnih kovancev, ki so sicer zakonito plačilno sredstvo, vendar nanje le redko naletimo, ker so večinoma končali pri zbiralcih.

Od 28. junija 2004 je bil tolar vezan na evro v ERM II, in sicer je tečaj tolarja 1 EUR = 239,64 SIT. 1. januarja 2007 je tolarje nadomestil evro. Slovenska vlada je oktobra 2005 izbrala motive za slovenske evrokovance.

Bankovci:

Vir: Wikipedia in Banka Slovenije

Več na:Wikipedia in Banka Slovenije

Nekaj odbitih oglasov:

Sem upokojenec, star 74 let, vdovec s svojim avtomobilom, doma iz okolice Kranja. Za dru?�bo in kraj??anje prostega časa si ?�elim dru?�be z gospo primernih let.
SRE�?NO 2007 3/1

Prijetna vdova, stara 72 let, srednje postave, s S?�I in premo?�enjem ?�eli spoznati prijatelja brez slabih razvad, brez obveznosti in voznika, starega do 75 let. Vabim vas v dru?�bo v toplicah in na morju.
SRE�?AVA SE V LETU 2007 4/1

Ker sem osamljena, sem se odločila poiskati prijatelja, po mo?�nosti vdovca, starega do 70 let. Sem vdova, pridna, po??tena, mirna in s svojo hi??o v omre?�ju 07.
ZAUPAJ MI 13/1

Spo??tovane dame, predlagam prijetno in idilično so?�itje v prijateljstvu, razumevanju in nesebičnosti. Imam V?�I, star sem 61 let, 175/78, doma v omre?�ju 01. Pi??ite na elektronsko po??to rapido@volja.net ali pod ??ifro
RAPIDO 26/1 — Temu gospodu lahko kar pi??ete direktno

60-leten upokojenec, zdrav, preskrbljen, močnej??e postave, ki ?�ivi na pode?�elju ?�eli spoznati resno in po??teno sopotnico, lahko tujko iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Ne obljubljam gradove, ampak spodobno ?�ivljenje.
NE PONUJAM GRADOVE V OBLAKIH 33/1

Sem vdova, vesele narave, ljubiteljica plesa in potovanj, s svojim stanovanjem. Spoznati ?�elim sebi primernega prijatelja dobrega srca, nekadilca, nealkoholika, vi??je postave, po mo?�nosti z avtomobilom, starega do 72 let.
NE BO VAM ??AL 34/1

Sem upokojenka in ?�ivim v svojem stanovanju v Ljubljani, vendar sem zelo osamljena. Da bi vsaj malo zapolnila to praznino, i??čem dru?�abno gospo kot sostanovalko. Prepričana sem, da nama bo lepo. Telefon: 01/540 46 73 ali 040/231 732.
35/1

Za ostale oglase kliknite na spodnjo povezavo

http://www.vzajemnost.si/malioglasi.htm

This post is password protected. To view it please enter your password below:

Password:

??ena Katarina bo spravila denar.

Video/Denis Sarki�?/vest.si

V trgovinah smo bili vajeni vzeti prav vsak tolar in ga spraviti v denarnico, saj ko smo naredili nakup, smo morali plačati tudi na tolar natančno (če je bila prodajalka oz. prodajalec zategnjen in ne glede na to, da je videl, da nimamo drobi?�a, imamo pa stotaka, čakal, dokler da nismo polo?�ili na pult).

No, pa sem do?�ivel prvo grenko izku??njo s plačilom v uvedbi evra. Upam, da se tak??ni primeri ne bodo stopnjevali iz centov v okroglo ??tevilko.

Dobro, zdaj pa zares: vesele praznike in srečno!

Lep pozdrav !!!