V zgodnjih jutranjih urah je poln avtobus ??tudentov in nekaj manj tistih, ki imajo ta najlep??a leta ?�e za seboj, odpeljal iz sobo??ke postaje na 500km dolgo pot proti olimpijskemu mestu iz leta 1972; M??nchnu.

3. največje mesto v Nemčiji z več kot milijon prebivalci obi??če vsako leto pribli?�no 6 milijonov ljudi, kjer se popije skoraj 7 milijonov litrov piva, 80 tisoč litrov vina, poje več kot pol milijona pečenih pi??čancev, 100 volov, 40 tisoč kilogramov rib, 200 tisoč pečenih parov klobasic in pusti za seboj 700 ton odpadkov.

Pestro dogajanje obdano z vrtiljaki, stojnicami s sladkarijami in spominki, se razprostira na 0.42 km�? asfaltni povr??ini. Ob vhodu na prizori??če srečamo veliko mno?�ico ljudi, ki se sončijo ob bregovih, nekateri spijo, spet drugi globoko razmi??ljajo, le kdaj bodo njihova jetra prebavila vso to strupeno snov. Domačini in turisti si nadenejo tipična oblačila in se pre??erne volje sprehajajo od stojnice, do stojnice, do jutranjih ur. ??ensko tipično oblačilo se imenuje dirndl, ki je značilno za alpske kraje, Slovenci pa poznamo temu podobno no??o iz turbofolk glasbe. Ravno kot stereotip Oktoberfesta, je verjetno vsakomur poznana prsata ?�enska, oblečena v dirndl, globokim dekoltejem in s ??estimi vrčki literskega piva, ki ga bavarci imenujejo Ma??. Za tak litrski vrček je potrebno od??teti kar 8 ali več �??. Visoke cene so ??e ena izmed lastnosti tega festivala.

Seveda pa pijače ni mogoče kar tako dobiti, zato je priporočeno, da si ?�e v naprej rezervirate pivnico, v kateri boste pre?�iveli večer, saj po 16. uri, ko se ljudje mno?�ično začno zbirati, in ko sonce počasi zahaja, se ohladi, si vsak obiskovalec i??če zaprte prostore, da si bi privo??čil bavarsko pivo. V pivskih ??otorih je prostora je za 100.000 obiskovalcev, zato si domačini prostore razervirajo ?�e eno leto v naprej.

Tako so nekateri navdu??eni in veseli, drugi povsem razočarani in ogorčeni, se v zgornjih jutranjih urah vrnili domov ?�ivi, zdravi in predvsem trezni.

Letali??če Rakičan, 31. maj 2008
foto: Simon Kole?�nik in Anja Gomboc

Vučja Gomila, 3. februar 2008

24 let je mijnilo, ka se non je p?? tej ??pot zgaudo. Na na??o velko ?�alost, pa na na??e veselj�?e, van ??č?�jmo dati na znanje, ka se v ton fa??enskon časi ni??če od na??e mlade nej mogo o?�enite. Zato vas poz??vlemo na Borovo gost??vanje, ka o?�enimo na??oga Borovoga ?�teveka pa ?�k??fek Kato, ka neta več v zijmi sama zmrz??vala.

Vučogomilanski pozvačijni

Tako se je glasilo vabilo na kulturno-etnolo??ki običaj, star pribli?�no 100 let na pustno soboto. Glavna nit dogajanja je poroka z borom, če se v času od bo?�iča do pustne sobote nihče od mladih v vasi ni poročil. Zaradi te “kilavosti” si nevesta drugega ne zaslu?�i kakor ploh. Prireditev se začne v sredi??ču vasi in se odpravi v povorki proti gozdu, kjer posekajo bor in se proti popoldnevu vrnejo nazaj na začetno mesto. Od leta 1921 do 2004 je bilo zabele?�enih okrog 139 borovih gost??vanj v Prekmurju (vir: Wikipedia)

Smisel tak??ne organizacije, ki je običajna za evangeličanske vasi, kjer je malo mladih, ki bi se poročilo in sama priprava terja več kot mesec dni resne priprave, je ponavadi pogojeno z ?�eljo po zbiranju finančnih sredstev za skupno dobro. Tokrat so namenili denar za obnovo gasilskega doma. Tako imenovani “pozvačini” od hi??e do hi??e vabijo ?�e pred samim dogodkom na borovo gost??vanje in pobirajo prostovoljne prispevke. ??enice v vasi napečejo peciva za celo Prekmurje, pijače in hrane je na pretek.

V zgodnjih urah se ljudje iz vasi zberejo pred dogovorjenim mestom, kjer se naredi skupinska fotografija. Na drugem koncu, v gozdu, kjer je vse pripravljeno za posek bora, pa je morala določena skupina “policistov” paziti, da jim fantje iz sosednjih vasi ne ukradejo ali polomijo rekvizite. Ključnega pomena je, da morajo lokalno-va??ki na??emljeni policisti paziti, da jim kdo ne ukrade neveste, da ne oklestijo vr??iček okra??enega bora, katerega bodo podrli ali polomijo voz. Prav tako ??tejejo druge stvari, kraja klobukov, denarnic, buteljk vina ali česar koli drugega, tako da sem tudi sam moral paziti na fotografsko opremo, ker potem si primoran, da jo odkupi?? nazaj.

Tokrat je za farane Vučje Gomile steklo vse po maslu, v primeru, da bi jim vr??iček drevesa utrgali, potem, ko so ga posekali, pa bi morali tisti trenutek prekiniti borovo gost??vanje. Seveda bi to bila velika sramota za vas, zato so imeli celo gardo policistov za seboj.

Za glasbo so poskrbeli va??ki muzikantje, ki so igrali na primitivno narejena glasbila. Smisel je tudi, da kdaj pa kdaj zafu??a?? kak??no stvar. Na gost??vanju prav tako ne smejo manjkat ciganice, ki so jih poimenovali po predsedniku KUD Avgusta Ga??pariča Stojanu Horvatu – Stojanovi.

Letovanje v ?�arm El ?�ejk (ang. Sharm El Sheikh), Egipt

V bistvu ne morem verjet, da je tako hitro minilo. Torej, začel bom pri 28. aprilu, ko sva z Anjo, njeno teto Gabi in njenim predragim Radom, odpotovala na sedem dnevni oddih v Egipt, natančneje v milijonsko mesto turizma; Sharm El Sheikh. Iz ??e takratnega letali??ča Brnik sem prvič stopil na letalo. Občutek? V bistvu nič posebnega, razen polnega adrenalina ob vzletu. Tisti, ki smo ljubitelji hitrej??e vo?�nje in navora, boste vedeli, kaj mislim.

Tako sva po treh urah letenja (vrečke nisem potreboval) tudi prvič v ?�ivljenju stopila na azijsko ozemlje polotoka Sinaj in po parih dneh, ko sva se odpravila na ogled piramid v Gizah, tudi na afri??ko ozemlje ob "prečkanju" Sue??kega prekopa. “Seventhy two million beoble“, je bilo sli??ati od domačinov, ki so verjetno imeli v mislih "72 billion people" oz. dvainsedemdeset milijonov Egipčanov. Vsi so poznali Slovenijo, ki je zelo majhna in ima le 2 milijona prebivalcev, od tega jih milijon ?�e itak poznajo, drugi milijon pa jih bodo spoznali, ko bodo pri??li na obisk na evropsko celino. Ja, prav hecni so; nek gospodič, ki je prodajal začimbe in di??ave nama je zaupal, da je njegova mati celo Slovenka, katere pa ?�al ne pozna, ve samo, da ?�ivi v Ljubljani, ampak ga je pustila s fotrom ?�e pri ??tirih letih.

No, pa naj mu bo, si je zaslu?�il častni naziv “Nategovalca tedna”!

Na splo??no so zelo veseli, nasmejani, čeprav na mesec v povprečju zaslu?�ijo v Sharmu do 1000 L.E (120 �??), v Kairu ??e manj. Mesto ?�ivi le od turistov, ki v večini prevladujejo Rusi, Angle?�i, Italijani in nekaj slovanskega drobi?�a. Delo, ki ga opravljajo so uslu?�benci v hotelu, čistilci, natakarji, kuharji, turistični vodiči, prodajalci na bazarjih ali trgovinah, taksisti s 30 let starimi Peugeoti modre barve … Zanimivo je, da te na Old Marketu pozdravljajo v ru??čini. Ko jih po tretjem vzkliku ignorira??, pa te vpra??a v angle??čini: “Excuse me mister, where are you from?”. �?eprav je vse skupaj zelo skomercializirano, ima bazar svoj čar. Vsaka prodajalna je odprta do treh zjutraj, tako da ne rabite skrbeti, če vam je v hotelu v hladilniku zmanjkalo zadnji po?�irek Pepsi, Coca Cole ali Sakare.

Kadar gre za posel in vidijo, da se obeta, vas bodo postregli ravno s to pijačo ali pa s kavo, ustekleničeno ledeno hladno vodo ali s toplim hibiskusovim čajem, katerega pijejo s petimi ?�licami sladkorja; sem sem ga poskusil z dvema in sem ga komaj popil. Zanimivo je, da bi lahko vse dni pre?�ivel ob barantanju, kar jim je velik izziv in tudi za vsakega popotnika v te pe??čene kraje je to nuja. S “handlanjem” za ni?�jo ceno jim boste pritegnili nasme??ek na obraz in če se boste izkazali kot dober pogajalec, vam bodo dali tudi roko. Lahko pa se zgodi, da jih u?�alite s prenizko ceno in bo poletel kak kalkulator po zraku. Nič za to, odide?? in ?�e naleti?? na enake izdelke pri sosednjih vratih.

Hotel Noria Resort**** je oddaljen od sredi??ča novega dela Sharma (Naama Bay) samo nekaj korakov čez cesto. Osebje je zelo prijazno, posebej so veseli majhnih napitnin. Natakar na dan zaslu?�i 3 �?? in mu ??e kako polep??ate dan z nekaj drobi?�a. Islamska kultura se ka?�e tudi v tem, da delajo samo mo??ki, čeprav se najdejo tudi rimokatoliki. Tako boste v celem Sharmu zasledili avtohtone prebivalce ne?�nej??ega spola le na pla?�i, kjer so ?�enske od glave do nog pokrite v tanke svilene rute, ki pa so največkrat turkiznih, roza ali kak??nih drugih ?�ivih barv. Starej??ih ?�ensk nisva videla nikjer. Njihova religija prav tako prepoveduje u?�ivanje alkohola, ki pa roko na srce pri 30°+ tako ali tako ne prija. Pri hrani nisem izbirčen, tako da sem jedel skoraj vse, razen pretiranih sladkarij in surovega steaka. Nekateri natakarji so po večerji veseli, če jim pustite v steklenici po?�irek piva, kajti sami si ga ne kupujejo. Prav tako sva se z Anjo odločila, da bova poslikala osebje restavracije hotela in jim kot presenečenje razvila fotografije (Kodak, 1,8 L.E za 19??13 format; najbolj??e razvite fotografije, ki sem jih kadarkoli dal razvit). ??e dejstvo, da sva jih poslikala, je ??ef kuhinje g. Ailzaki zadovoljstvo izkazal s pecivom in sadjem, ki naju je zvečer pričakalo v sobi.

Vsak dan je mo?�no izkoristiti z raznimi izleti. Ker smo potovali z agencijo, so za vse izlete poskrbeli sami, a če stopite na ulico, lahko vidite na vsakem ovinku table za izlete, ki jih organizirajo domačini. Odločila sva se, da bova ??la po pu??čavi s ??tirikolesniki (Quad Runner 40�?? na osebo pri agenciji, 15 �?? pri domačinih). Ceno sva zbila napram agenciji za več kot 60%, a ??e vseeno bi lahko ??la ni?�je, vendar je zmanjkovalo časa za pogajanje. Z agencijo smo se odpravili na Ras Mohammed (45 �?? na osebo) oz. Glava Mohameda; na rob Sinaja, kjer je bilo sanjsko morje, korale in bel pesek. Izleti so dra?�ji v primerjavi z Djerbo za 100%. Je pa res, da so vredni ogleda.

Največja znamenitost pa so vsekakor piramide v Gizah z mogočno sfingo. Od Sharma do Kaira je enako kot iz Maribora do M??nchna, torej pribli?�no 500 km. Zjutraj ob 2.00 smo se odpravili izpred hotela v spremstvu policista s konkretnim ??majserjem, ki ga je skrival pod gvantom. Vo?�nja je trajala dobrih 7 ur s postankom za predorom Sue??kega prekopa, vstopom na �?rno celino. Na začetku sem pričakoval, da bo na afri??ki strani kaj drugače, a razen malo ni?�jih cen, zaenkrat ni bilo drugih posebnosti. Pot smo nadaljevali proti glavnemu mestu Egipta, kjer ?�e ob pribli?�evanju ob cestah vidimo 99 tabel z egipčanskimi starodavnimi bogovi. Ob prihodu v mesto smo si ogledali veličastno mo??ejo Mohameda Alija ter se napotili proti piramidam, kjer sem izkusil drugačno plat ljudi.

Ob izstopu iz avtobusa sem segel v dno torbe po ??irokokotnem objektivu, da bi zajel to mogočnost pred seboj. Anja je ??la proti Keopsovi in ravno ob prvem pritisku na pro?�ilec mi je nekdo iz glave snel ruto, ki sem jo nosil. Pogledam iz okularja na levo in vidim domačina, ki mi razlaga v angle??čini, da nimam pravilno zavezane rute. Vzel je svojo iz vrečke, mi jo zavezal in rekel, da me bo slikal pred najmogočnej??o piramido. Seveda se nisem bal za opremo (saj je varnost na vi??ku in verjetno zaradi religije ne bi upali krasti. Lahko pa tudi zato, ker se bojijo kazni, ki je ne bi mogli izplačati, zapor pa je nekaj zelo sramotnega. Poleg tega ?�ivijo od turizma in si ne morejo povo??čiti slabe reklame) in mu predal svojo aparaturo. Ko je ??kljocnil, mi je v roke ??e potisnil dodatno ruto in miniaturne plastične piramide, ki sva jih kasneje s habibijem kupila za 5 L.E. Posumil sem, da se ta pretirana radodarnost ne bo dobro iz??la, a vseeno sem ga iz vljudnosti vpra??al, koliko ?�eli imeti za vse to. Odgovor: “Anything little, whatever you want is good …“, za to sem mu ?�elel dati 30 L.E, ker pa jih nisem imel, sem vedel, da bom moral dati 50 L.E (pribli?�no 7 �??). A ko sem odprl denarnico, je kar sam pograbil po petdesetkah, ki so bile ena ob drugi, tako da bi vzel 150 in dodal: “… this will be OK …“. V prvem trenutku sem pomislil; 20 �?? za nekaj, kar sploh nisem ?�elel imeti je preveč, zato sem mu potisnil stvari v roke, a je ??e zmeraj vztrajal, da mu lahko dam 15 �?? in da moram vzeti, ker me je fotografiral. Vredu, tukaj bom zaključil, ker sem tudi njemu v tistem trenutku obrnil hrbet in bil zelo ogorčen. WTF, kaj je to za en aroganten narod?! “So vsi Arabci tak??ni”, sem si mislil. Ne vem, verjetno samo v velemestu, kajti v Sharmu tega ni bilo, tam so vsi nasmejani, vsi ti mahajo, te pozdravljajo, pa čeprav si mislijo: “Ja, ti kar mahaj, jaz pa te bom opalil pri ceni …“. Ampak bolje to, kot pa negativne izku??nje. No, je pa naredil vsaj sliko kot se ??ika – hehe.

??al smo se vdali …

Svoboda izra?�anja, sovra?�ni govor, bogokletnost, cenzura, vpra??anje prilagajanj na evropski celini, religija, islam, kr??čanstvo, objava karikatur, Madonna na razpelu, karikature

Jamski človek je ?�e od nekdaj verjel v nekaj nadnaravnega. Zavedal se je, da ni absolutni gospodar na Zemlji in da obstaja nekaj, za kar so imenovali skozi zgodovino kult, Venera, mitski bogovi, Alah ali kr??čanski Bog. Ker je homo sapiens razumni človek, in si na temeljna vpra??anja, zakaj je tako, kako je to mogoče ni znal razlo?�iti, saj je ?�ivel v pomanjkanju znanja, je določene pojave pripisoval bogovom. S pomočjo filozofije, humanistike in znanosti je skozi obdobja človek postajal intelektualno bitje in marsikatere pojave, katere so nekoč pripisovali delu bogov, lahko danes doka?�emo z znanostjo. Bogove so umetniki upodabljali na različne načine, jamski človek je imel za sveto ?�ivali, katere so častili, a hkrati ubijali. Različne religije so drugače prikazovale boga, a z začetki kr??čanstva je Jezus začrtal jasne temelje univerzalne religije, ki je danes prisotna v večini sveta. Ni le učil kaj je dobro in kaj je slabo, ampak predvsem kako ?�iveti. Vendar kr??čanstvo ni absolutna univerzalna religija, obstajajo ??e azijske religije in pa islam. Temeljne verske nauke oziroma dogme so pri kristjanih ve?�ejo na Sveto pismo, spet pri muslimanih na Koran. Bogokletje ali blasfemija se je prav tako pojavila z religijo. Obstaja na več načinov. Eni jo razumejo v povezavi s Satanom, spet drugi kot izra?�anje kletvic. Blasfemijo pa lahko nedvomno pove?�emo z zli dejanji, katera bi lahko negativno vplivala na ?�aljenje osebnega prepričanja v zvezi z religijo. Dovolj je ?�e, če obstoj boga postavimo pod vpra??aj, saj lahko določeno skupino ljudi spravimo v dvom s pogledom z drugačnega zornega kota kot so bili naučeni, da je le to absolutno.

Pluralnost religije je dokaz, da je prisotna blasfemija, saj jo hkrati razdira in krepi. �?e smo del neke črede ovac in bi prestopili k drugi čredi, bi nas zagotovo označili kot črno ovco, vendar vsak človek ima pravico do lastne izbire v kaj bo verjel. Torej, kadar se po lastni volji odločimo, da ne mislimo tako kot nekdo drug, slej ko prej naletimo na svobodo izra?�anja, ki je v demokratični dr?�avi temelj človekove pravice. S svobodo izra?�anja v ustni ali pisni obliki naletimo na vpra??anje, do kod lahko izrazim svoje prepričanje, da ne bom s tem u?�alil drugače misleče? Kaj je moralno reči glede religije in kje je meja? Obstaja razlika med ?�aljenjem čustev muslimanov in katolikov? Lahko trdimo, da je neka teza pri muslimanih sovra?�ni govor, pri katolikih pa je sprejemljiva?

V dana??nji demokratični dru?�bi, kjer dajemo velik poudarek na člove??ki svobodi izra?�anja, mi??ljenja, biti kritičen do dru?�be in biti enak pred zakonom, teoretiki kot je na primer Peter Fosl trdijo, da ni razlike med ?�aljenjem različnih prepričanj med ?�aljenjem verskih institucij in pripadnostjo določene politične stranke. S stali??ča zakona, lahko trdimo, da ni bistvene razlike. Kritike ali ?�alitve nas oblegajo vsak dan in smo se na to tudi navadili. Vendar ima religija drugačne vrednote kot politična stranka. Vera v Boga obstaja ?�e več kot 2000 let in iz generacij so se ohranile dogme kr??čanstva. Ljudje so ?�iveli iz roda v rod z enakimi prepričanji. Otrokom je vera v večini primerov prisotna ?�e v primarni socializaciji. Religija tako postane del na??ega vsakdana. Vrednote religije vplivajo na na??e ?�ivljenje ter z njimi gradimo lastno osebnost.
Ostalim posvetnim zdru?�enjem se ponavadi pridru?�imo v sekundarni socializaciji ali ??e kasneje, odvisno od na??ega razuma in odločitev v ?�ivljenju. Prav gotovo bo nekdo la?�je zamenjal politično stranko kot vero, saj prej podvomimo v nekoga, ki se je pojavil tik pred zdajci v novi politični kampanji kot pa v duhovnika, katera prepričanja veljajo ?�e mnoga leta enako. In prav zaradi tega občutimo krivico, kadar nas nekdo ?�ali na verskem področju, saj smo nekako poistoveteni z religijo s katero ?�ivimo. O zamenjavi verskega prepričanja marsikdo ne ?�eli niti sli??ati in enostavno na to ne pomisli. Religija lahko predstavlja del kulture, medtem ko politična prepričanost sodi le v subkulturo, s katero izra?�amo določeno pripadnost v dru?�bi.

Ampak, ker ?�ivimo v demokratični dru?�bi, je potrebno tudi vero gledati s kritičnega vidika. Prisotna je v dru?�bi, vpliva na politiko in politične odločitve v dr?�avi, na gospodarstvo, ??olstvo in na tiste, ki niso verni. Prav zaradi tega je potrebno podati svoje mnenje, kajti pri tolik??ni prisotnosti lahko nastopijo tudi drugačni interesi kot pa samo religijski. Največkrat finančni interesi. Zgodbo o tem lahko pove?�emo s prevzemi raznih podjetij s strani Cerkve v Sloveniji. Vpra??anje pri tem je, ali je to moralno početje? Mar ni naloga Cerkve, da ??iri vero med ljudmi, ne pa ukvarjanje z ekonomskimi posli? In s citatom iz Svetega pisma, ki navaja, da ko je Jezus pri??el v tempelj, je razgnal vse, ki so v bo?�jem prostoru trgovali in zamenjevali, saj to je hi??a Gospodova in ne tr?�nica �?? naj ne bi smeli biti kritični do Rimokatoli??če cerkve, da sami narobe interpretirajo Sveto pismo? Marcel ?�tefančič v svojem članku; Zgubljeno s prevodom, objavljenim v Mladini 20. februarja 2006; ugotavlja, da je prosti trg nad svobodo govora in da tako kot vse stvari v dana??njem času, se da kupiti tudi svobodo govora. Res je, da nam svoboda govora ponuja ??tevilne ugodnosti, saj se s to pravico lahko uveljavimo v dru?�bi, paziti pa je potrebno, da ne preraste v sovra?�ni govor. Rasistični, ??ovinistični in govori proti religiji in drugačni negativni govori, niso del svobode govora, temveč so le kratenje svobode drugim.

Pri verskih govorih se velikokrat dvigne dvom ali gre za kritiko verskih institucij ali za sovra?�ni govor. V primeru danskih karikatur je seveda bil pred objavo za to dilemo odgovoren glavni urednik časnika Jyllands Posten. Zaradi okoli??čin, ki so bile takrat v danski dru?�bi, se mu je zdelo primerno, da razpi??e natečaj karikatur na temo Mohameda. Muslimanska vera prepoveduje upodabljanje preroka Mohameda ali boga Alaha. Vendar je danski častnik ?�elel opozoriti na problem samocenzure med danskimi umetniki, ki se bojijo upodabljati islamskega preroka. Islam med drugim zapoveduje ??tirideset dnevni post v obdobju ramadana, pri katerem se ne bi smelo jesti in piti od sončnega vzhoda do zahoda. Prav tako pa muslimanska vera prepoveduje u?�ivanje alkohola in jesti svinjino. Torej, tisti ki se zavestno pregre??ujejo načel islama in ravnajo nasprotno v skladu z dogmami, jih lahko označimo kot nevernike ali v tem primeru kot nemuslimane. V tak??nih primerih navadno nastopi fizična kazen. Ampak, nekdo, ki ne upo??teva teh načel, ne more biti musliman. Tako lahko trdimo za danske avtorje karikatur in s tem razlogom upravičimo objavo karikatur v danskem časniku. Da pa je bila objava napačna poteza, se je kaj kmalu pokazalo kot posledica burnih odzivov muslimanov. Komunizem je bil značilen po cenzuri na vseh področjih, posebej pa v medijih. Demokratičen Zahod se trudi, da ne bi bilo cenzure in zaradi tega ima veliko vlogo svoboda izra?�anja, ampak kak??ne posledice lahko prinese nepredvidljivost mo?�nih nadaljnjih incidentov in izgredov, pa ?�al niso znali oceniti. Za vse posledice, ki so jih storili, si morajo krivdo pripisati nase in morajo stati za svojimi dejanji. �?asnik Jyllands Posten se je sicer velikokrat opravičil muslimanom, ampak muslimani opravičila niso sprejeli in pričeli s protesti. Pravi razlog za proteste bi lahko trdili, da niso spro?�ile le karikature, ampak zatiranost muslimanov v Evropi. Primer zatiranja muslimanom lahko pove?�emo s slovenskim primerom d?�amije, katere ne dovolijo zgraditi. ??elijo se uveljaviti, a zaradi zatiranj nastopajo razni teroristični napadi v imenu vere, kjer pa marsikdaj prika?�ejo le slabo stran zgodbe. Po drugi strani pa nastopi vpra??anje prilagajanj. Evropejci so bili večinoma rimokatoli??ke, protestantske, pravoslavne ali evangeličanske vere. Vendar, ker Evropa ?�eli biti zdru?�ena in globalizirana, bi morala predvideti me??anje različnih kultur, navad in religij. In kako bi lahko v zdru?�eni Evropi dopustili le ohranjanje kulture in navad, religijo pa izklučili, če pa je le-ta del človekove pravice.
Drugi razlog za napačno objavo je, da ne bi smeli objaviti ničesar kar lahko u?�ali druge ljudi.
Nepoznavanje islamske kulture je bil gotovo velik del tega, da so vsi ti protesti u??li izven nadzora. Prav gotovo so bili predvideni ?�e pred objavo karikatur, vendar da bodo potekali v tak??nih razse?�nostih, pa verjetno niso pričakovali. In edini razlog, ki govori proti objavi karikatur je ravno ta, da objava ni dosegla ?�elenega učinka temveč ravno nasprotno. Z objavo so ?�eleli opozoriti na probleme samocenzure po vsej Evropi, ?�eleli so opozoriti na izrabo islama v imenu terorizma, na preobčutljivost ljudi glede verskih vpra??anj, vse kar pa so spro?�ile karikature pa je bilo zopet dvignjeno vpra??anje svobodnega tiska in uspelo je zdru?�iti muslimane po vsem svetu v odpor. S tem odporom namesto, da bi se odpravil poseben odnos do govora o islamu, so dobili nek poseben status v dru?�bi in se bo ta samocenzura le ??e povečevala. Vendar pa so odzivi katalo??kih in islamskih vernikov drugačni in tega se niso zavedali pri Jyllands Posten.
Dru?�ba je navajena protestov katoli??kih skrajne?�ev, kot na primer na Irskem ali slednji, ki se tiče Madonnine turneje po Evropi. V Moskvi je moralo biti okoli prizori??ča kar 600 mo?�ev v modrem. Na koncertu je bilo 50.000 ljudi, ki so bili navdu??eni nad njenim nastopom, pred stadionom pa je nekaj tisoč ljudi protestiralo proti spornemu nastopu s spustom Madonne na oder pribite na razpelo ter zanjo molilo. Evropejci smo vajeni na kritiko povezano z vpra??anjem kr??čanstva. Zadeve urejamo na diplomatski način in v demokratični dru?�bi se ne re??ujejo problemi z vojnami. Kadar je govora o islamu se zdi, da so ljudje premalo osve??čeni o tej veri. Muslimani ne čutijo enakih čustev ob nekem dogodku kot katoliki. Velikokrat kar enačimo terorizem z islamom, saj nismo dovolj informirani z njihove strani in potem nastopijo problemi strpnosti do njih. Demokratična dru?�ba bi morala skrbeti za pluralnost medijev in dajati ob vedno večjem vplivu muslimanov tudi drugačne poglede, da bi se ljudje izobrazili iz druge plati. Ne pa, da večina medijev iz tega naredi senzacijo in izkoristijo za čim večjo naklado. O svobodi pisanja in o danskih karikaturah se je pisalo po celotni Evropi in tudi drugod po svetu. Naklade časopisov, ki so karikature objavile so se povečala. V Sloveniji noben časnik in nobena revija ni objavila originalnih karikatur, temveč samo fotografije tujih častnikov, ki so to objavile.
Najbolj sporno se zdi objava zaradi same objave, za katerim stoji dobičkonosnost, kar se je pri nas zgodilo v Direktu. V Mladini in Magu so prav tako poročali o karikaturah, vendar sta nastopila precej kritično. Mladina pa je ??e na istih straneh objavila ?�e pred leti sporno blasfemijsko dejanje; Marijo s podgano z naslovnice zgo??čenke skupine Strelnikoff, ki je prav tako ob svojem izidu spro?�ila precej polemik.
Zakaj pa je bilo potem potrebno objaviti karikature, kajti kritiki so dejali, da so pri tem časniki in revije videli le povi??ano naklado, karikature pa so bile tako ali tako dostopne preko spleta. Ampak kot vemo, si je te?�ko predstavljati neko sliko, katera je opisana le z besedami. Lahko bi pri??lo tudi do napačnih predstav in interpretacij. Poleg tega pa marsikdo ne bi pogledal karikatur na internetu, saj bi mislil, da pa le ne gre za tako perečo stvar, če ne objavijo dejanskih slik.

Verske afere kot smo lahko videli so v dru?�bi vedno igrale pomembno vlogo, skrbele so za ravnovesje moči v dr?�avah, za napredek, spremembo ali pa samo zato, da so zdramile ljudi iz njihove apatičnosti. Tudi v primeru danskih karikatur so se pojavila vpra??anje svobode govora, ki pa skozi debate niso bila nikoli razči??čena. Objava karikatur je bila seveda opravičena iz vidika zahodnih vrednot, evropskega pogleda na svet. Zagovorniki demokracije pravijo, da sta vrednosti, kot je svoboda govora in tiska univerzalni člove??ki vrednoti in da bi morali biti spo??tovani ne glede na kulturno okolje. Z demokratičnega pogleda je res tako, vendar pa si nikakor ne smemo dopu??čati, da bi ocenjevali druge kulture iz vidika na??e.

Me??anje nacij povzroča me??anje več kultur. Da nas ne bi nek nov vpliv podjarmil, ga prisilimo, da sprejmejo na??e vrednote, na?? način razmi??ljanja, tako se nam samim ne bo potrebno spreminjati. In če to ne ?�elijo storiti, se lahko sklicujemo na nepravičnost pred zakoni, da so nedemokratični, da kr??ijo človekove pravice �?? Zaradi različnih kultur, religij in navad je nemogoče, da bi vsi ljudje bili enakih misli, prepričanj in vere. Strpnost je edini pravi ključ do re??evanja problemov. V demokraciji bi morala biti etika glavno načelo, kako ?�iveti z ljudmi drugačnih prepričanj. Razum nam pove, do kod lahko gremo, da ne bomo koga u?�alili. Inteligentnost v smislu izobra?�evanja pa nam daje znanje o drugače mislečih ter etika, kako moralno ?�iveti v tak??nem okolju. Gotovo bodo zakonske meje vedno postavljene, vendar pa te niso dovolj, veliko stvari ni zakonsko prepovedanih, pa vendar veljajo v dru?�bi za skrajno moralno nesprejemljive. Bogokletnost je bila vedno ena izmed najbolj delikatnih tem, in pri tem se moramo zavedati, da se vedno dotikamo čustev ljudi. Izbruhi po danskih karikaturah so vsekakor bili pretirani in neprimerni, kar so celo posamezne skupine muslimanov zagovarjale, vendar pa se nad njimi ne moremo čuditi. Kar nekdo občuti kot majhen napad na njegov osebni svet, lahko muslimani kot celota občutijo kot napad na njihove vrednote.

Objava karikatur, ki je vzplamenela kasneje nas lahko nauči veliko. Predvsem pa to, da se moramo zavedati, da ko objavljamo stvari, ki se ne tičejo samo na??e kulture moramo dobro premisliti, kako bo na??a objava vplivala na ljudi z drugačnimi vrednotami, predvsem na tiste, ki vstopajo v evropsko skupnost z drugačno kulturno dedi??čino ali religijo. Prav gotovo ne sme prihajati zaradi tega do cenzure, vendar je potrebno premisliti, kak??ne so lahko morebitne posledice za nekoga, ki bi si članek ali sliko drugače interpretiral.

Peace Road, originally uploaded by simonkoleznik.

Sorodni članki: http://www.rtvslo.si/

Ponovno glasovanje za najbolj??i blog leta 2007. The Weblog Awards je neprofitni projekt, ki poteka ze od leta 2001 in nagrajuje najbolj??e bloge. Zmagovalni blogi bodo izbrani s pomočjo javnosti. Zmagovalcu bo podarjenih 2007 USD. Torej, za koga boste glasovali vi?

�?? Best American Weblog
�?? Best Computers or Technology Weblog
�?? Most Humorous Weblog
�?? Best Writing of a Weblog
�?? Best-Designed Weblog
�?? Weblog of the Year

* Informacije o raz??irjenosti: Vsaka Evro dr?�ava ima svoje serijske ??tevilke – iz tega lahko naredimo grafikon raz??irjenosti, ki nam poka?�e kako bankovci potujejo v druge dr?�ave. Oglejte si oddelek Raz??irjenost za dodatne informacije
* Sledilne informacije: Ko je bankovec ponovno vpisan dobijo uporabniki, ki so ga ?�e prej vpisali, sporočilo v e-po??to. Ti zadetki so vidni v poglavju Statistika.
* Statistika in lestvice: Kdo je vpisal največ bankovcev, katere so najbolj??e dr?�ave? Kje so trenutno bankovci?

Evro bankovci in kovanci so ??li v promet 1. januarja 2002 in bankovcem sledimo ?�e od takrat. Te strani je na začetku ustvaril Philippe Girolami (giro). Anssi Johansson (avij) pomaga od polovice leta 2003 pri vzdr?�evanju strani. Prevode in razne druge stvari je prevzela skupina aktivnih EBT uporabnikov.

EuroBillTracker nikakor ni povezan z Evropsko Skupnostjo, Evropsko Centralno Banko, dr?�avnimi centralnimi bankami ali drugimi finančnimi ustanovami. Uporaba EBT je popolnoma zastonj. Za več informacij si oglejte na??a pogosto postavljena vpra??anja (FAQ), poglavje o Statistiki in o Raz??irjenosti.

Povezava na uradno spletno stran: http://www.eurobilltracker.com

Sledi svojim $ bankovcem

Tudi Američani imajo svojo spletno stran za sledenje ameri??kih dolarjev.

Povezava na uradno spletno stran: http://www.wheresgeorge.com

Future of Web Design
Future of Web Apps
Future of Online Advertising

Slovenski tolar, ki ga sestavljala 100 stotinov, je uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji do 14. januarja 2007. Njegova oznaka po standardu ISO 4217 je SIT. Izvor njegovega imena je v starem kovancu tolarju, enako kot pri dolarju. Uveden je bil po izteku brionske deklaracije, 8. oktobra 1991. Z do takrat veljavnimi jugoslovanskimi dinarji so se menjali v razmerju 1:1. Najprej so pri??li v obtok boni v vrednosti 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1000, pozneje ??e za 5000 SIT. Boni so bili natisnjeni ?�e na začetku leta 1991, takoj po slovenskem plebiscitu za primer, če bi med osamosvajanjem pri??lo do pomanjkanja gotovine v obtoku. Na vseh bonih je bil motiv Triglava in kne?�jega kamna, ki je dvignil precej prahu v Avstriji, boni so se ločili le po barvi in izpisani nominalni vrednosti.

Po pribli?�no enem letu so postopoma pri??li v obtok �?pravi�? bankovci, ki so jih tiskali v Veliki Britaniji. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so bili upodobljeni pomembnej??i Slovenci in z njimi povezani motivi. Nekoliko kasneje so pri??li v obtok tudi kovanci, ki so jih kovali na Slova??kem, na njih so bili upodobljeni ?�ivalski motivi. Poleg tega je bilo v obtok poslanih tudi nekaj prilo?�nostnih kovancev, ki so sicer zakonito plačilno sredstvo, vendar nanje le redko naletimo, ker so večinoma končali pri zbiralcih.

Od 28. junija 2004 je bil tolar vezan na evro v ERM II, in sicer je tečaj tolarja 1 EUR = 239,64 SIT. 1. januarja 2007 je tolarje nadomestil evro. Slovenska vlada je oktobra 2005 izbrala motive za slovenske evrokovance.

Bankovci:

Vir: Wikipedia in Banka Slovenije

Več na:Wikipedia in Banka Slovenije

Nekaj odbitih oglasov:

Sem upokojenec, star 74 let, vdovec s svojim avtomobilom, doma iz okolice Kranja. Za dru?�bo in kraj??anje prostega časa si ?�elim dru?�be z gospo primernih let.
SRE�?NO 2007 3/1

Prijetna vdova, stara 72 let, srednje postave, s S?�I in premo?�enjem ?�eli spoznati prijatelja brez slabih razvad, brez obveznosti in voznika, starega do 75 let. Vabim vas v dru?�bo v toplicah in na morju.
SRE�?AVA SE V LETU 2007 4/1

Ker sem osamljena, sem se odločila poiskati prijatelja, po mo?�nosti vdovca, starega do 70 let. Sem vdova, pridna, po??tena, mirna in s svojo hi??o v omre?�ju 07.
ZAUPAJ MI 13/1

Spo??tovane dame, predlagam prijetno in idilično so?�itje v prijateljstvu, razumevanju in nesebičnosti. Imam V?�I, star sem 61 let, 175/78, doma v omre?�ju 01. Pi??ite na elektronsko po??to rapido@volja.net ali pod ??ifro
RAPIDO 26/1 — Temu gospodu lahko kar pi??ete direktno

60-leten upokojenec, zdrav, preskrbljen, močnej??e postave, ki ?�ivi na pode?�elju ?�eli spoznati resno in po??teno sopotnico, lahko tujko iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Ne obljubljam gradove, ampak spodobno ?�ivljenje.
NE PONUJAM GRADOVE V OBLAKIH 33/1

Sem vdova, vesele narave, ljubiteljica plesa in potovanj, s svojim stanovanjem. Spoznati ?�elim sebi primernega prijatelja dobrega srca, nekadilca, nealkoholika, vi??je postave, po mo?�nosti z avtomobilom, starega do 72 let.
NE BO VAM ??AL 34/1

Sem upokojenka in ?�ivim v svojem stanovanju v Ljubljani, vendar sem zelo osamljena. Da bi vsaj malo zapolnila to praznino, i??čem dru?�abno gospo kot sostanovalko. Prepričana sem, da nama bo lepo. Telefon: 01/540 46 73 ali 040/231 732.
35/1

Za ostale oglase kliknite na spodnjo povezavo

http://www.vzajemnost.si/malioglasi.htm

This post is password protected. To view it please enter your password below:

Password:

??ena Katarina bo spravila denar.

Video/Denis Sarki�?/vest.si

V trgovinah smo bili vajeni vzeti prav vsak tolar in ga spraviti v denarnico, saj ko smo naredili nakup, smo morali plačati tudi na tolar natančno (če je bila prodajalka oz. prodajalec zategnjen in ne glede na to, da je videl, da nimamo drobi?�a, imamo pa stotaka, čakal, dokler da nismo polo?�ili na pult).

No, pa sem do?�ivel prvo grenko izku??njo s plačilom v uvedbi evra. Upam, da se tak??ni primeri ne bodo stopnjevali iz centov v okroglo ??tevilko.

Dobro, zdaj pa zares: vesele praznike in srečno!

Lep pozdrav !!!

V Sloveniji imamo več ??tudentskih organizacij, ki se delijo na različne nivoje. Med njih spadajo fakultetni-??tudentski svet, univerzitetni-??tudentski svet univerze; kjer je v univerzitetni upravi ??tudent �?? prorektor in na fakultetni ravni – ??tudent prodekan. Oba sta v organih fakultete ali univerze in soodločata o delovanju fakultete ali univerze in se borita za ??tudentske pravice ter bdita nad kr??enjem ??tudentskih pravic.

Nad t.i. regionalne ??tudentske organizacije pa ??tejemo na dr?�avni ravni ?�OUM (?�tudentska organizacija Univerze v Mariboru) in pa ?�OU v Ljubljani in globalno ?�OS (?�tudentska organizacija Slovenije). Poznamo jih kot zelo spolitizirano zdru?�bo, kjer so ??tudenti zastopani glede na politično stranko oz. glede na politični predznak Lahko bi dejali, da imajo velik vpliv in da v nekem smislu delujejo celo kot civilna iniciativa, saj je večina dr?�avljanov na strani ??tudentov in zato znajo svoje polo?�aje izkoristiti. Glede na to kateri stranki pripadajo, imajo tudi podporo političnih dr?�avnih veljakov.

V okviru ?�OUMa in ?�OU v Ljubljani so prav tako omembe vredni ??tudentski boni za prehrano, za kar večina ??tudentov podpira ??tudentske organizacije. Kdo pa pravi, da prav boni niso najbolj??a boniteta ??tudentskih organizacij poleg ??tudentskih napotnic? Za bone nimamo direktnega pogleda v situacijo, kako ravnajo z njimi, ampak zagotovo lahko trdimo, da si nekdo pri tem poslu jemlje velik kos pogače. Za napotnice je bilo zelo očitno, da ??tudentje ob ??tudiju ne morejo biti zaposleni �?preko ??tudenta�? in delati za milijon dvesto tisoč na leto. Tisti, ki pa niso delali, pa so tako ali tako �?posojali�? napotnice sorodnikom in znancem, ki so prikazali preliv in tako sodelovali pri kriminalu – pranju denarja. Prav je, da so neobdavčitev zni?�ali za 50 odstotkov.

Kot zadnja aktivnost ??tudentske organizacije Maribora so bila prizadevanja, ko je dr?�avni zbor sprejemal Novelo Zakona o visokem ??olstvu, kjer so se borili proti ??olninam in da bodo imeli 5. letnik po bolonjsko tudi plačan. Zaradi te novele so pobirali podpise, da se ne bi ravni izobrazbe zni?�ale, saj bi se tako VS razvrednotili, ker bi padli v 6/2 stopnjo. Ker pa niso zbrali dovolj podpisov (rok do konca avgusta 2006), zaradi neorganiziranosti, pa je njihov boj propadel.

?�O na dr?�avni ravni ima novo predsednico Sa??o Albreht, ki je veliko bolj??a v vlogi koordinatorke v dialogih z vlado. Ne smemo pa preko dejstva, da ima ?�OS ena izmed bolj plačanih funkcionarjev, saj si plače izplačujejo iz denarja, ki ga ??tudentje več ali manj prigarano preko ??tudentskih servisov, kateri pa moramo odvajat določen procent ?�OS.

Večina ??tudentov tako ali tako ne ve, kaj se dogaja v ??tudentsko-politični sferi in se tudi s tem razlogom ne udele?�ujejo volitev, saj ta čas, kako izbolj??ati in imeti večji pregled nad ??tudentskimi organizacijami vlo?�ijo v ob ??tudijske dejavnosti, ki pa se ?�al ka?�ejo kot ponočevanje (beri: pijančevanje).