Sorodne novice:
�?� FC Chelsea v Sloveniji

Murska Sobota, oktober 2008
uradna stran: www.markobanda.com
besedilo: www.anjagomboc.com

V zgodnjih jutranjih urah je poln avtobus ??tudentov in nekaj manj tistih, ki imajo ta najlep??a leta ?�e za seboj, odpeljal iz sobo??ke postaje na 500km dolgo pot proti olimpijskemu mestu iz leta 1972; M??nchnu.

3. največje mesto v Nemčiji z več kot milijon prebivalci obi??če vsako leto pribli?�no 6 milijonov ljudi, kjer se popije skoraj 7 milijonov litrov piva, 80 tisoč litrov vina, poje več kot pol milijona pečenih pi??čancev, 100 volov, 40 tisoč kilogramov rib, 200 tisoč pečenih parov klobasic in pusti za seboj 700 ton odpadkov.

Pestro dogajanje obdano z vrtiljaki, stojnicami s sladkarijami in spominki, se razprostira na 0.42 km�? asfaltni povr??ini. Ob vhodu na prizori??če srečamo veliko mno?�ico ljudi, ki se sončijo ob bregovih, nekateri spijo, spet drugi globoko razmi??ljajo, le kdaj bodo njihova jetra prebavila vso to strupeno snov. Domačini in turisti si nadenejo tipična oblačila in se pre??erne volje sprehajajo od stojnice, do stojnice, do jutranjih ur. ??ensko tipično oblačilo se imenuje dirndl, ki je značilno za alpske kraje, Slovenci pa poznamo temu podobno no??o iz turbofolk glasbe. Ravno kot stereotip Oktoberfesta, je verjetno vsakomur poznana prsata ?�enska, oblečena v dirndl, globokim dekoltejem in s ??estimi vrčki literskega piva, ki ga bavarci imenujejo Ma??. Za tak litrski vrček je potrebno od??teti kar 8 ali več �??. Visoke cene so ??e ena izmed lastnosti tega festivala.

Seveda pa pijače ni mogoče kar tako dobiti, zato je priporočeno, da si ?�e v naprej rezervirate pivnico, v kateri boste pre?�iveli večer, saj po 16. uri, ko se ljudje mno?�ično začno zbirati, in ko sonce počasi zahaja, se ohladi, si vsak obiskovalec i??če zaprte prostore, da si bi privo??čil bavarsko pivo. V pivskih ??otorih je prostora je za 100.000 obiskovalcev, zato si domačini prostore razervirajo ?�e eno leto v naprej.

Tako so nekateri navdu??eni in veseli, drugi povsem razočarani in ogorčeni, se v zgornjih jutranjih urah vrnili domov ?�ivi, zdravi in predvsem trezni.

10. septembra so fantje, ko sem ravno imel rojstni dan, igrali v Razkri?�ju, kjer so imeli znova vaje pred izidom novega albuma. Instrumenti so med seboj ?�e zelo ugla??eni, tokrat pa je bil na vrsti ??e vokal.

Bolj??ega CDja kot bo ta, ga v zadnjih letih definitivno ni bilo! ?�e malo, pa ga boste lahko sli??ali tudi vi … morda pa tudi vam postane favorite CD za v avtu, ob delu za računalnikom in z mislijo, kdaj bom ??el na njihov koncert!

Samo Budna in Band - priprave na izid novega albuma

Slavonski brod - Vstop v Bosno in Hercegovino

Na??a biv??a Jugoslavija je kandidirala za zimske olimpijske igre, ki so se odvijale leta 1984 v prestolnici Bosne in Hercegovine. Tako ??e danes v Sarajevu ponosno prodajajo izdelke z napisi Olimpic city Sarajevo ali z maskoto Vučkom.

Maskota zimskih olimpijskih iger '84 v Sarajevu - Vučko

??e osem let po olimpijskem miru se je Bosna zna??la sredi mno?�ičnih pobojev in vojne. Tako je danes Bosna razdeljena na dve regiji; Bosna in Hercegovina. V pokrajini Hercegovini, ki ni fizično ločena z mejo le?�i mesto Mostar. Znotraj Bosne in Hercegovine pa se je po vojni in podpisu Daytonskega sporozuma ozemlje razdelelo na 51% Fedaraciji Bosne in Hercegovine in 49% Republiki Srbski. Tudi med federacijo in republiko ni fizične meje, le da imajo Bo??njaki svojo vlado, policijo, ??olstvo in verstvo, kakor tudi Bosanski Srbi. Prav tako ni te?�ko ločit, kje se nahajajo Srbi v Bosni, saj imajo table in oznake v cirilici (zanimivo je tudi to, da v vsaki Srbski vasici najde?? ka?�ipot z napisom Beograd, pa čeprav ta vodi po kolovozu), pravoslovne cerkve in zelo urejene grobove, med tem kot imajo Bo??njaki latinico, d?�amije in mo??eje, manj poudarka na urejenosti grobov in znamenite strehe na hi??ah, imenovane “??tirikapniki”. Sarajevo kot evropski Jeruzalem sestavlja veliko etničnih, verskih in političnih raznolikosti, od Bo??njakov, bosanskih Srbov, bosanskih Hrvatov, ciganov, drugih priseljencev, ki so ?�ivela v so?�itju dokler je vladal Tito.

Srbska pravoslavna cerkev - Bosna - VW Passat

Srbsko pravoslavno pokopali??če v Sarajevu

Da pa stvar ne bi bila tako preprosta, v Federaciji Bosne in Hercegovine poznamo tudi kantone (?�upanije, “fare”). Vsak kanton ima prav tako svojo vlado (ministre, ??olstvo in policijo, ki so pod okriljem Federacije Bosne in Hercegovine). V federaciji je 10 kantonov, kar pomeni, da ima Bosna in Hercegovina verjetno največjo politično pluralnost na svetu.

Vojska se je dandanes iz srbske in bosanske zdru?�ila v enotno, potegujejo se za vstop v NATO in EU, gospodarstvo in ekonomija rasteta, pojavlja se vedno več marketinga, a dvakrat sem sli??al iz ust 20 let starega in 55 let starega mo?�a, da so veseli, da je konec vojne v Bosni in da so se odločili, da bodo preostanek ?�ivljenja u?�ivali oz. ?�iveli lagodno.

Glavni mestni trg Ba??čar??ija - Sarajevo

Sarajevo je od leta 1992 do 1995 do?�ivelo poleg Srebrenice verjetno največje mno?�ične poboje. Pravijo, da so vojno začeli Bo??njaki, ko so neko soboto na glavnem trgu Ba??čar??ije ustrelili pravoslavnega ?�enina. Od tega trenutka naprej so dobili bosanski Srbi zagon za proti napad, s pomočjo Milo??evi�?a, Kara�?i�?a in Mladi�?a. Srbi so obkolili Sarajevo in z bregov streljali na otroke in ?�enske. Uveljavil se je skoraj da imenovan slogan “Pazi, snajper!“. Srbski vojaki so načrtno ugrabljali in posiljevali muslimanke in otroke. Nekatere so imeli tudi priprte dlje časa, si jih izmenjavali in jih mučili.

55-letni mo?� nam je ??e povedal, da je bil VW Golf II edino prevozno sredstvo, ki je omogočalo med vojno, da so ga lahko vozili na kuhinjsko olje, saj so zaradi obkoljenja olimpijskega mesta onemogočili “trading” ?�ivil, bencija in migracijo. Bosanska vlada je ?�elela, da ljudje ostanejo v Sarajevu, saj bi ob predali danes bili mesto Republike Srbske. Bombardiranje iz daljnjih bregov okupiranega ozemlja bosanskih Srbov se pozna na poru??enem (sedaj prenovljenem) parlamentu, po?�gani in delno zru??eni (sedaj v obnovi) narodni knji?�nici in stanovanjih ter blokih v samem mestu.

Mapa Sarajeva med vojno od leta 1992 do 1995

Bo??njakom je na pomoč prispela “peacekeeping” voja??ka sila Zdru?�enih narodov, imenovana UNPROFOR (United Nations Protection Forces), ki so zavzeli letali??če v Sarajevu. Proti koncu vojne so se izkazali za zelo neuporabne (kakor to prika?�ejo tudi v filmu No man’s land), saj so jih omejevale pravice streljanja (niso smeli prvi streljati), vozila in čelade so bile zelo markantne, zato so bili tudi sami večkrat tarča napada in vojsko so zamenjale sile NATA; IFOR (Implementation Forces) in kasneje SFOR (Stabilisation Forces). Med vojno med bosanskimi Srbi in Bo??njaki je bilo edino upanje letali??če, saj se je v mestu stanje zmeraj bolj poslab??evalo. UNPROFOR je odklonil pomoč in uporabo letali??ča v civilno-transportne namene, zato so v ??tirih mesecih v polnih osemurnih izmenah skopali 800m dolg in 1,60m visok tunel pod letali??čem, ki je postala glavna vez med osvobojenim delom Bosne in Sarajevom.

Tunel - muzej - strelivo, pu??ke, granate, bombe, naboji - Sarajevo

Skozi tunel naj bi se med vojno preneslo 20 milijonov ton hrane in prečkalo naj bi okrog milijon ljudi. Domačinka blizu tunela, pri kateri smo prenočili nam je povedala, da je pred nastankom tunela ??la s sinovoma v mesto, saj je bil mlaj??i bolan in so ??li k zdravniku. Ker je bila bolezen prehuda, je mlaj??i moral ostati tam. Ko sta se vračala so ?�e bile barikade in zato je starej??ega sina peljala k sestri. Po uspe??ni vrnitvi domov se je začela prava vojna in sinov ni več videla in sli??ala 9 mesecev. Zaradi traum se je nek dan iz obupa podala v tek čez letali??če, kjer so ??vigali naboji pu??k okrog nje. Njena zgodba se je na srečo končala srečno, za več kot 20 tisoč ljudi, ki so padli med vojno in ??e za veliko večino muslimanov, kakor tudi bosanskih Srbov pa za vedno izpuhnel olimpijski mir in ga obdalo sovra??tvo.

Islamska Gazi Husrev Begova mo??eja - Sarajevo

Mnogokaterega Bo??njaka je vera poglobila, nekatere zlomila, drugi so se predali alkoholu ali drogam. Bosna je bila označena kot najbolj minirana dr?�ava na svetu, kjer je marsikdo zgubil svoje ude telesa. Dandanes Bosna slavi po svetovni in paraolimpijski zmagi v odbojki, Sarajevo Film Festival in navsezadnje po legendarni skupini Bijelo Dugme. Sicer pa, kakor v vsaki vojni, bo med bosanskimi Srbi in Bo??njaki potrebno kar nekaj generacij, da bo znova pri??lo do so?�itja.

Babica maha iz bombardiranega stanovanja - Sarajevo, Bosna 2008

Portreti akademskih delavcev novo odprte fakultete v Celju.